Skoraj četrtina svetovnega prebivalstva v skupno 17 državah bi lahko v primeru močno povečanega povpraševanja po vodi ali suše za nekaj časa ostalo povsem brez vode, v študiji opozarja neprofitna organizacija World Resources Institute. V Sloveniji je tveganje nizko, a obstaja.
POMANJKANJE VODE JE NAJVEČJA KRIZA, KI NAS LAHKO DOLETI: Posledice bodo konflikti, migracije in finančna nestabilnost
Svet
Kmetijstvo, industrija in drugi potrošniki v 17 najbolj izpostavljenih državah vsako leto v povprečju porabijo približno 80 odstotkov površinske vode in podtalnice, so opozorili v organizaciji.
"Ko povpraševanje preseže ponudbo, imajo lahko tudi kratkotrajna sušna obdobja - ki bodo zaradi podnebnih sprememb po pričakovanjih vse pogostejša - hude posledice," so dodali.
Lestvico 17 najbolj ogroženih držav sestavljajo Katar, Izrael, Libanon, Iran, Jordanija, Libija, Kuvajt, Savdska Arabija, Eritreja, Združeni arabski emirati, San Marino, Bahrajn, Indija, Pakistan, Turkmenistan, Oman in Bocvana.
Za Slovenijo je tveganje nizko. Na petstopenjski lestvici tveganja prvo stopnjo, ki označuje nizko do srednje tveganje, rahlo presegajo zasavska, osrednjeslovenska, spodnjepodravska, gorenjska in savinjska regija.
"Tveganje velikega pomanjkanja vode je največja kriza, o kateri nihče ne govori. Njene posledice segajo na področja prehranske varnosti, konfliktov in migracij ter finančne stabilnosti," je poudaril generalni direktor World Resources Institute Andrew Steer.