Dirigent Marko Munih bo z nocojšnjim koncertom v Kulturnem domu Nova Gorica sklenil več kot pol stoletja dolgo umetniško kariero. S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in Zborom Slovenske filharmonije bo interpretiral Rahmaninov Koncert za klavir in orkester št. 2, v katerem bo solist novogoriški pianist Danijel Brecelj, ter Cherubinijev Rekviem.
POSLOVILNI KONCERT MARKA MUNIHA: Umetniško kariero bo sklenil v Novi Gorici
Goriška
Za maestra, ki je v začetku leta praznoval 80 let, bo koncert v veliki dvorani novogoriškega Kulturnega doma, s katerim se bo obenem začela nova sezona glasbenega abonmaja, nedvomno slovo od orkestrskega in zborovskega dirigiranja. Še naprej pa namerava strokovno spremljati zborovske revije, prav tako je še vedno umetniški vodja zborovskega festivala oziroma tekmovanja Cesare Augusto Seghizzi, ki poteka julija vsako leto v italijanski Gorici.
Na program je uvrstil priljubljeni drugi Rahmaninov klavirski koncert ter angažiral še ne 30-letnega novogoriškega pianista Breclja, ki mu je želel omogočiti, da zaigra z orkestrom. Tudi Cherubinijev Rekviem v c-molu je izbral namenoma kot počastitev spomina na konec prve svetovne vojne in žrtev, ki so padle na Goriškem, je povedal za STA.
Koncert bo uvedla predstavitev monografije Moje izrazno sredstvo so roke, ki jo je ob maestrovem življenjskem jubileju napisala Sonja Kralj Bervar na podlagi njegovega osebnega arhiva, pogovorov z njim, podatkov iz arhivov Slovenske filharmonije, Radiotelevizije Slovenija ter Narodne in univerzitetne knjižnice, časopisnih člankov in kritik ter prispevkov njegovih glasbenih sopotnikov.
Iz dirigiranja je Munih diplomiral na ljubljanski glasbeni akademiji. Umetniško pot je začel kot korepetitor v Slovenski filharmoniji (SF) in bil v letih 1963-1971 dirigent orkestra SF. Od leta 1965 do leta 1975 je bil umetniški vodja APZ Tone Tomšič, v letih 1971-1979 Komornega zbora takratnega RTV Ljubljana, nato odgovorni urednik in umetniški vodja glasbenega programa Radia Slovenija. Od leta 1999 je bil stalni dirigent radijskih simfonikov.
Dirigiral je številne krstne izvedbe slovenskih del in se posebej posvečal večjim vokalno-instrumentalnim skladbam. Več del je posnel za radijski arhiv.
Med priznanji, ki jih je dobil, sta dve nagradi Prešernovega sklada (1970 in 1986), Betettova nagrada (1985) ter srebrni častni znak svobode RS (2002). Letos se jim je pridružila še zlata plaketa Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Dobil jo je za življenjsko delo kot ena najvidnejših osebnosti slovenskega glasbenega poustvarjanja tako na zborovskem kot orkestrskem področju. "Izkušnje, ki si jih je pridobil pri dolgoletnem delu, so ga izoblikovale v tenkočutnega in muzikalno globoko osveščenega poustvarjalca tuje in domače vokalno-instrumentalne glasbe," so ob podelitvi zapisali na skladu.