Davor, kako je sploh prišlo do tega, da ste odšli v Beograd?

Manager nam je rekel, da nas bo na slovenskem tednu glasbe prišel poslušat organizator EXIT-a. On je bil nekako naša vstopnica za naprej, tako da nas je omenil organizatorju Warrior's Dance Festivala. Soorganizator festivala pa je ravno skupina Prodigy. Že samo to je bilo za nas "Uau!". Sprva nismo mislili, da nas bodo sploh poklicali, zadovoljni bi bili tudi z nastopom na enem malem odrčku, nato pa smo nastopili sredi Beograda pred štiritisočglavim občinstvom. Bilo je noro! Srbska publika je odzivna, vroča. Verjetno Prodigy niso kar po naključju izbrali Beograda za kraj svojega festivala. V celotnem dnevu je bilo po pisanju srbskih medijev na festivalu preko 20.000 ljudi. Poleg tega pa smo se še zabavali s člani skupine Prodigy v zaodrju! Bilo je nepozabno!

Kako je bilo na zabavi s Prodigyji, kakšni so kot osebe?

Zelo v redu. Niso nikakršne nadute zvezde, zelo so prijazni in pripravljeni na pogovor. Keith Flint je praznoval svoj rojstni dan, izvajalci smo bili tako zbrani v isti sobi, za mešalno mizo pa sta vrtela Skrillex in Caspa v obliki back2back. Stike smo navezali tudi z ostalima dvema članoma The Prodigy in drugimi nastopajočimi na festivalu.

Kako ste pa nastali HEX, vem, da si veliko let ustvarjal pretežno drum'n'bass?

Imel sem vedno več elektronskih projektov, vendar res, več let sem se vrtel v drum'n'bassu. Teh lomljenih, sinkopiranih ritmov. Začeli smo v okviru izolskega KIŠD; takrat sem že nastopal z Omarjem, ki je deloval kot MC. Vzporedno sem začel ustvarjati nov projekt z Max Powerjem in potem smo enostavno razmišljali, da bi se zraven tega kričanja prilegel tudi en rap. Tako sem znova poklical Omarja in nastal je trio HEX. Prvo smo naredili single Adrenaline in zanj posneli videospot, kasneje pa izdali svoj prvi EP z naslovom Party Destruction, ki pa ni požel toliko pozornosti. Pred meseci smo izdali album Elektromonster, ki je prosto dostopna poslušalcem na spletu.

Kako sedaj naprej, ko so vas potrdili še Prodigy?

Vsekakor verjamem, da je bila to pomembna potrditev in bomo šli le še stopničko više. Zanimajo nas nastopi v tujini, morda tudi tukaj v bližnji Italiji, bomo videli, kako se bo odvijalo, morda bo tudi zanimanje založb sedaj naraslo.

Spomnim se, da si veliko nastopal pod Belvederjem v Shoto Clubu. Kako gledaš na sedanje stanje mladinske glasbene scene v Izoli, ki je skorajda zamrla? Je v Izoli res poskrbljeno samo za starejše generacije?

Zares mi je škoda Shoto kluba, ne morem nekako preboleti izgubljenega prostora, kjer so nenazadnje nastopala tudi uveljavljena imena slovenske in svetovne glasbene scene. Težko bi rekel, da je Izola penzionistično mesto, saj tudi upokojenci nimajo kam iti. Občutek imam, da med mladino trenutno vlada popolna depresija, pa tudi kar se tiče dogajanja nasploh. Sploh pa me skrbi, da na vidiku ni nobene rešitve. Še sreča, da obstajajo posamezniki, ki naredijo to mesto tako posebno. Verjetno je to posledica več oblasti, ki so v zadnjih letih brezglavo delale na mladinskih projektih, ki so bili sami sebi namen. Po drugi strani pa so verjetno nekoliko krivi tudi mladi, ki se ne združijo, ustvarjajo in na koncu potegnejo za svoje pravice."