Praznik svetih treh kraljev, 6. januar, je povezan z zapisom v Svetem pismu. V njem je zapisano, da je vladar Judeje Herod takrat, ko je slišal za Jezusovo rojstvo, poslal učenjake preverit, ali se je res rodil obljubljeni odrešenik. Pri tem je učenjake vodila zvezda.

V Svetem pismu število učenjakov, ki jih je poslal Herod, ni navedeno. Matejev evangelij navaja le, da so novorojenemu detetu prinesli troje daril, in sicer zlato, kadilo in miro. Od tod izvira sklep, da so bili darovalci trije, iz legend pa izhajajo tudi njihova imena - Gašper, Miha in Boltežar.

Na predvečer praznika je v navadi kropljenje z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom po vseh prostorih hiše. Na vhodna vrata tudi napišejo začetnice imen treh kraljev, skupaj z letnico novega leta, denimo 20 + G + M + B + 22.

V svete tri kralje so oblečeni tudi trikraljevski koledniki, ki so v ljudski dediščini značilni za današnji praznik. Obiskujejo domove, prepevajo voščilne obredne pesmi in nad hiše kličejo blagoslov. Med drugim bodo danes kolednike Misijonskega središča Slovenije sprejeli predsednik republike Borut Pahor, predsednik vlade Janez Janša in predsednik DZ Igor Zorčič.

V nekaterih državah je praznik svetih treh kraljev dela prost dan, med drugim v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem.

Tudi za ta praznik slovensko ljudsko izročilo pozna značilno kulinariko. Tako je moral biti denimo vse od božiča do svetih treh kraljev na mizi božični kruh ali pa so tako kot za božični večer in za silvestrovo tudi za predvečer svetih treh kraljev spekli nov hlebec in ga pokrili s prtičkom. Ponekod so ga zato poimenovali poprtnik. Na Dolenjskem otrokom ponekod še vedno spečejo podobnjake, ki jim rečejo tičke ali golobice.

Nocoj praznujejo tudi pravoslavni verniki. Kot je povedal paroh Srbske pravoslavne cerkve v Ljubljani Borislav Livopoljac, bodo pravoslavni verniki božič praznovali z enako vnemo kot v preteklih letih, a ob spoštljivem upoštevanju vseh ukrepov, ki veljajo za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom. Med drugim bodo v cerkvah preverjali izpolnjevanje pogoja preboleli, cepljen ali testiran (PCT).

V običajnih razmerah v pravoslavnih cerkvah dan pred božičem posvetijo in razdelijo badnjake oziroma slamo in hrastove veje. Te verniki odnesejo domov, jih zažgejo ter v družinskem krogu in molitvi pričakajo božič. Po besedah Livopoljca se na posvetitvi običajno zbere veliko ljudi, zato so se letos iz znanih preventivnih razlogov odločili, da posvetitev ne bo potekala v navzočnosti vernikov, ampak bodo lahko ti posvečeni badnjak čez dan prevzeli v cerkvi.

Osrednje liturgija v ljubljanski pravoslavni cerkvi bo na sam božič, v petek ob 8.30.

Del pravoslavnih vernikov božič praznuje pozneje od katoliških in evangeličanskih, saj še vedno uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim koledarjem zaostaja 13 dni. Božič tako praznujejo 7. januarja. Na omenjeni praznik se pripravljajo s šesttedenskim postom, ki se končuje danes in je namenjen predvsem notranji pripravi na rojstvo odrešenika.

Istočasno z verniki Srbske pravoslavne cerkve božič 7. januarja praznujejo tudi verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so tako božič že obeležile.