Modna veriga Primark je danes v ljubljanskem Cityparku odprla prvo trgovino v Sloveniji in tako številko vseh trgovin po svetu zvišala na 372. Slovenija je 12. država, v kateri je prisoten Primark, in je tudi prva lokacija tega ponudnika tekstila v tem delu Evrope.
PRILJUBLJENA MODNA VERIGA TRGOVINO ODPRLA TUDI PRI NAS: Slovenija prva lokacija tega ponudnika tekstila v tem delu Evrope
Slovenija
"Primark je izbral Slovenijo za svojo prvo lokacijo v tem delu Evrope in bo strankam iz regije ponujal odlično modo po odličnih cenah," je ob odprtju trgovine - ta čast je sicer pripadla ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću - poudaril vodja trgovine Bogdan Mulec. Ljubljanska trgovina se po njegovih pojasnilih razprostira v dveh nadstropjih na skupaj več kot 4200 kvadratnih metrih površin. Primark ima v Sloveniji več kot 200 zaposlenih.
Da je Primark vstopil na slovenski trg, ima zasluge SES Slovenija, ki med drugim upravlja z ljubljanskim Cityparkom. "Vesel sem, da je končno prišel trenutek, ko odpiramo tako zelo želeno in pričakovano prvo prodajalno Primark v Sloveniji. SES in Citypark sta vnovič dokazala, da lahko uspemo privabiti največje in najbolj prepoznavne blagovne znamke in da smo prvi naslov za njihov vstop na slovenski trg," je poudaril direktor SES Slovenija Toni Pugelj.
"Prihod Primarka bo vsekakor popestril trg tekstila v Sloveniji. Trg, ki je čedalje bolj konkurenčen in nenehno išče nove blagovne znamke in svežino. SES in Citypark sta vložila ogromno truda, časa in finančnih sredstev, da sta pritegnila pozornost te svetovne blagovne znamke," je dejal in ocenil, da s tem Citypark utrjuje svojo vodilno vlogo nakupovalnega središča v Sloveniji.
SES je v projekt predelave tega dela Cityparka, kjer je Primarkova trgovina, po njegovih pojasnilih vložil 20 milijonov evrov.
"Veseli nas, da nas bodo zaradi Primarka poleg domačih obiskovali tudi potrošniki iz sosednjih držav, predvsem Hrvaške, Italije in tudi Avstrije. Že danes je napovedih nekaj avtobusov, ki pridejo v Citypark," je še dejal Pugelj.
Primark, ustanovljen na Irskem leta 1969, je v lasti britanske družbe Associated British Foods. Prisoten je na Irskem, v Združenem kraljestvu, Španiji, Nemčiji, Belgiji, Avstriji, Franciji, Italiji, na Portugalskem, Nizozemskem in ZDA. Skupaj ima več kot 75.000 zaposlenih.
Kot je še pojasnil Mulec, je Primark po tržnem deležu na prvem mestu v Združenem kraljestvu, Španiji, na Portugalskem in Irskem. O nadaljnjih načrtih vodja slovenske Primarkove trgovine ni želel govoriti, dejal je le: "Skupaj bomo rasli in slovenskim kupcem nudili odlično nakupovalno izkušnjo."
Primarkova trgovina pa ni edina novost v Cityparku. Ta mesec so namreč vrata kupcem odprle trgovine Reserved, CCC Shoes&Bags in Slowatch. Načrtov jim, kot je ob robu odprtja Primarkove trgovine za STA pojasnil Pugelj, ne manjka. Še letos, predvidoma po koncu poletja, bo vrata odprla še ena priznana trgovina s področja tekstila, a o imenu ni želel govoriti.
Odprtje Primarkove trgovine sicer ni navdušilo vseh. Pripadniki gibanja Mladi za podnebno pravičnost so tako uprizorili performans in s simbolično smrtjo opozorili na po njihovih besedah nevzdržne razmere tekstilne industrije za delavke in delavce ter na nepopravljive posledice za okolje. Pri tem so jasno poudarili, da sicer niso primarno krivi potrošniki, temveč proizvajalci.
Spomnili so, da je modna industrija druga največja onesnaževalka na svetu in da okolju bolj škodi le naftna industrija. Za izdelavo bombažne majice je tako potrebnih 2700 litrov vode, kolikor oseba spije v 900 dneh, modna industrija pa prispeva približno 10 odstotkov vseh svetovnih emisij toplogrednih plinov. Manj kot polovica vseh uporabljenih oblačil se tudi znova uporabi ali reciklira. Poleg tega je 85 odstotkov onesnaženja s plastiko v oceanu posledica mikrovlaken iz sintetičnih oblačil.
Dodali so še, da otroci delajo na vseh stopnjah dobavne verige v modni industriji, in to ne le v oddaljenih azijskih državah, temveč tudi bližje Sloveniji v Romuniji, Bolgariji in Turčiji.
Večina delavk in delavcev v modni industriji ob tem še vedno ne zasluži dovolj za osnovne potrebe po hrani, stanovanju, zdravstveni negi in izobraževanju.