Več o vsebini revizijskega poročila direktorica bolnišnice Nataša Fikfak in predsednica sveta zavoda Anita Manfreda danes nista želeli razkriti, saj je to v interesu preiskave.

"Svet zavoda je dokumentacijo revizije kolčnih protez predal pristojnim institucijam, to je bilo konec aprila. Naknadno smo želeli še nekaj več odgovorov na stvari, ki jih je revizija pokazala, zato smo naknadno pridobili še nekaj podatkov in tudi te konec maja predali na pristojne organe. Tudi kriminalisti so vključeni v to preiskavo, vendar so postopki dolgotrajni, zbira se gradivo in zato zaenkrat še niso zaključeni," je povedala Manfreda.

Kolčne proteze so do leta 2015 kupovali prek posrednika, zato so bile toliko dražje od tistih, ki so jih kupovale ostale slovenske bolnišnice. Po razkritju razlik v cenah pa so pripravili javni razpis za izbiro dobavitelja, na podlagi katerega so dosegli tudi do 30 odstotkov nižje cene, so povedali. Nekdanji dobavitelj se na razpis ni prijavil.

Z dobaviteljema kolčnih protez, ki jih šempetrska bolnišnica tako kot ostale v Sloveniji zdaj kupuje neposredno od proizvajalcev, imajo sklenjeno štiriletno pogodbo.

Kot je povedal ortoped Danijel Bešić Loredan, bolniki ne občutijo nikakršnih razlik v primerjavi z razmerami pred dvema letoma. Razlika je le v tem, da imajo sedaj ortopedi na voljo dvoje različnih kolčnih protez, ki jih bolnikom vstavljajo glede na primernost.

"Imamo več tipov protez in dva dobavitelja, kar je dobro za paciente, saj lahko izbiramo. Takoj ko imamo konkurenco, lahko enega in drugega dobavitelja vprašamo, zakaj je cena pri nas višja ali nižja z ostalimi bolnišnicami. Prej to ni bilo mogoče, saj smo imeli le en tip protez in enega dobavitelja in ko imaš tak monopol, se nimaš s kom pogovarjati," je še povedal Bešić Loredan.

Od leta 2015 se je spremenilo tudi število posegov z vstavitvijo kolčnih protez. Če jih je bilo tedaj med 70 in 80, jih sedaj letno opravijo okrog 120. "Radi bi jih naredili več, vendar je to odvisno od plačnika, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije," je še pojasnil ortoped.

Čakalna doba na operacijo je tako še vedno okrog enega leta. Če bi lahko opravili okrog 200 operacij na leto, kar bi zadoščalo glede na število bolnikov v regiji, bi čakalno dobo skrajšali na šest mesecev, pravijo.

Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica je dobavitelju kolčne proteze do leta 2015 plačevala po precej višji ceni kot primerljive ustanove drugod v Sloveniji. Po pregledu javnih naročil so v šempetrski bolnišnici ugotovili, da so sicer vsi postopki in vse sklenjene pogodbe zakoniti in pravilni.