Raziskovalci zasebne fakultete za medije so analizirali zapise na desetih spletnih medijskih portalih, in sicer 24ur.com, siol.net, rtvslo.si, slovenskenovice.si, svet24.si, delo.si, zurnal24.si, dnevnik.si, vecer.com in nova24tv.si. Pri tem so se osredotočili na medijsko obravnavo vladnih ukrepov v zvezi s covidom-19, medijske zakonodaje in odnosa vlade do migrantske krize. Končni vzorec je vseboval 1246 objav med marcem in septembrom lani, večina je bila objavljena maja.

Raziskava kaže, da je pri vseh razen Nova24TV.si največji delež prispevkov, ki nobenega od političnih akterjev ne izpostavljajo ne v pozitivnem ne v negativnem smislu, hkrati nimajo nekega izpostavljenega ideološkega profila.

"Vendar obstajajo precejšnje razlike glede odnosa do političnih akterjev v smislu razmerja med podporo/nasprotovanjem vladi/opoziciji kot tudi glede nazorskih orientacij v smislu razmerja med levo in desno obarvanimi prispevki. V obeh ozirih izstopa Nova24TV.si, ki kot edini medijski spletni portal izrazito podpira vlado oz. nasprotuje opoziciji in je izstopajoče desno usmerjena," so v zaključku zapisali avtorji poročila Matevž Tomšič, Borut Rončević, Nuša Erman in Tamara Besednjak Valič.

To, da je večji del obravnavanih objav uravnotežen in nevtralen, je po Tomšičevih ocenah pričakovano in je posledica tega, da je večina člankov kratkih in faktografskih. "Takšni teksti običajno nimajo političnih ali ideoloških konotacij," je navedel. Vendar pa so po njegovih besedah pomembna razmerja znotraj skupine opredeljenih člankov, kjer "izrazito prevladujejo takšni, ki promovirajo levičarske ideje" in nasprotujejo vladi. "Med medijskimi prispevki, vključenimi v našo raziskavo, je bistveno več takšnih, ki so vladi nenaklonjeni, kot je njej naklonjenih. Za prve lahko trdimo, da so na bolj kot ne isti 'valovni dolžini' z levo opozicijo," je danes izpostavil Tomšič, sicer predsednik Združenja novinarjev in publicistov.

Objavljena analiza objav na obravnavanih portalih glede na nazorsko usmerjenost kaže, da je bilo nevtralnih objav 66 odstotkov, 22 odstotkov so jih s posebnim sistemom kodiranja umestili med levo in 11 odstotkov med desno orientirane. Glede na odnos do političnih akterjev je bilo 53 odstotkov objav prepoznanih kot uravnoteženih, 32 odstotkov je bilo označenih kot protivladnih in slabih devet odstotkov kot provladnih.

Med prispevki, ki obravnavajo protikoronske ukrepe, je bila večina nazorsko nevtralnih in brez izkazanega odnosa do nacionalnih političnih akterjev. Provladno obarvanih je bilo okoli osem odstotkov, protivladno pa slabih 25 odstotkov. Tudi prispevki, ki obravnavajo odnos vlade do migrantske krize, so bili večinoma prepoznani kot uravnoteženi. Kot provladnih je bilo označenih osem odstotkov objav, kot protivladnih pa nekaj manj kot deset odstotkov. Objave na temo medijske zakonodaje so bile kot uravnotežene prepoznane v 25-odstotnem deležu, 62 odstotkov jih je bilo protivladnih in šest odstotkov provladnih.

Tomšič se strinja, da bi moralo biti običajno, da so mediji v osnovi kritični do vsakokratne vladajoče oblasti, a meni, da se v Sloveniji to spreminja od vlade do vlade. "Zanimivo bi bilo ugotoviti, kakšen odnos so imeli dotični mediji do vlad, ki so jih vodile koalicije z levim predznakom. Domnevamo, da se je odnos medijev do vlade z njeno zamenjavo spremenil, vendar pa bi bilo za potrditev domneve treba opraviti dodatne analize," je ocenil. Dodal je, da se "neuravnoteženost večine obravnavanih medijev ne odraža samo v odnosu do političnih akterjev, ampak tudi v vrednotnih usmeritvah, se pravi v tem, da le-ti v prevladujoči meri promovirajo ideje, ki v slovenskem kontekstu veljajo za levičarske". To po njegovih besedah velja tudi za nacionalno radiotelevizijo.

Po Tomšičevih navedbah so v raziskavo vključili spletne medije z največjim dometom. "Podatki pokažejo, da imajo ostali spletni mediji izrazito majhen domet, tudi kumulativno," je dodal.