Nadškofijska karitas Maribor pospešeno išče dodatne prostore, kjer bi lahko vzpostavili rdečo cono za namestitev morebitnih okuženih brezdomcev z novim koronavirusom na njihovem območju. Takšnih primerov zaenkrat še ni, a po besedah generalnega tajnika Darka Bračuna bodo s trenutnimi zmogljivostmi težko kos morebitnemu poslabšanju položaja. S pozivom so se obrnili tudi na javnost, če jim lahko kdo začasno odstopi prazno hišo. "Iščemo vse možne variante, da bi lahko čim bolj dostojno poskrbeli za brezdomne osebe," je povedal Bračun.

Trenutno je v njihovem zavetišču 24 oseb, še približno enkrat toliko jih je v zavetišču, ki ga upravlja mariborski center za socialno delo. Tako kot spomladi so ponovno prepovedali gibanje iz in v zavetišče ter v prostorih uvedli stroge higienske ukrepe in obvezno nošenje mask. Ker so bili ti ukrepi sprejeti v dogovoru z uporabniki in že pred zaostritvijo epidemije, se jim ne upirajo. "Seveda so stiske, tako kot drugod, za 24 ljudi ni veliko prostora, a vsi se zavedamo resnosti situacije," je še dejal Bračun.

Večja težava so osebe, ki zavračajo bivanje v zavetišču. "V Mariboru je nekaj oseb, ki tavajo okoli. Tu gre za splet različnih okoliščin, tudi težave v duševnem zdravju, in jim je težko pomagati," je dejal. Za takšne osebe bi potrebovali ločene prostore, da te ne bi vnesle virusa med ostale brezdomce. "A naše možnosti so omejene," je dodal.

Sicer se število brezdomcev v Mariboru v zadnjih mesecih ni vidno povečalo. Številnim namreč poskušajo pomagati, še preden pristanejo na cesti. "Ravno prejšnji teden smo z društvom UP-ornik uspeli pomagati starejši ženski, ki je bila tik pred deložacijo," je pojasnil Bračun.

Podobno je drugod po Sloveniji. V društvu Kralji ulice s sedežem v Ljubljani opozarjajo, da se veliko brezdomnih oseb že v običajnih razmerah težko znajde in potrebujejo podporo pri urejanju najosnovnejših življenjskih potreb, trenutne razmere pa jim prinašajo nove stiske. "V luči protikriznih ukrepov in upoštevanju priporočil za zajezitev širjenja okužbe s sars-cov-2 so mnoge vladne in nevladne organizacije prilagodile in omejile svoje delovanje. Brezdomnim so dostop do programov in z njimi povezane storitve težje dosegljive, prav tako več časa preživijo na ulici, saj so denimo dnevni centri odprti v okviru svojih zmožnosti," je pojasnil predstavnik društva Jean Nikolič.

Zdi se mu, da zakonodajalci pri sprejemanju ukrepov praviloma ne pomislijo na brezdomne osebe, saj te ne morejo slediti navodilom, kot so ostani doma, policijska ura in redno umivanje rok. "Osebe, ki spijo na prostem, se ne morejo umakniti v zavetje štirih sten. Ne preostane jim drugega, kot da se skrijejo z oči javnosti, si poiščejo skrite kotičke, kjer lažje uidejo morebitni kazni."

Prihajajoča zima ne prinaša optimizma, saj je mraz je že tradicionalen sovražnik brezdomnih. "V običajnih družbenih razmerah je sicer v smislu 'sit, umit in obrit' za brezdomne precej dobro poskrbljeno, močno pa šepamo pri nastanitvah. Za brezdomne bo ustrezno poskrbljeno, ko bo stanovanjska politika zagotovila dovolj varnih nastanitev za vse," poudarjajo Kralji ulice.

Društvo od leta 2008 izvaja program nastanitvene podpore, ki jo trenutno ponuja 33 osebam. V prvem valu epidemije je vzpostavilo tudi začasno 24-urno zavetišče na Rimski ulici za 20 oseb, a ga je konec maja zaprlo. "V primeru zaostrovanja razmer ni izključeno, da začasno zavetišče ne bi znova odprlo svojih vrat. Ker pa se naš obseg dela v času koronakrize povečuje, bi morali v tem primeru s pristojnimi poiskati rešitve, ki bi odpravile kadrovski in finančni primanjkljaj. V prvem valu je namreč večina našega dela temeljila na prostovoljstvu in donacijah, kakovost naših storitev tako težko doseže želene standarde in uresniči zastavljene rezultate," je povedal Nikolič.

Zaenkrat pri njih beležijo eno potrjeno okužbo med uporabniki in ta se je ob pridruženih kroničnih boleznih končala s smrtjo. V kranjskem zavetišču za brezdomce imajo med nastanjenimi 17 uporabniki kar sedem okuženih z novim koronavirusom, zbolel pa je tudi eden od zaposlenih. "S situacijo smo se spoprijeli oz. poiskali rešitve v okviru danih možnosti - tako prostorskih kot kadrovskih. Ni idealno, vsak se trudi po svojih močeh. Razveseljivo je, da doslej še nobeden od obolelih uporabnikov ni imel hujših simptomov in okužbo prebolevajo brez potrebe po povečani zdravniški pomoči," je povedala predstavnica tega zavetišča Romina Purič.

STROKOVNA DIREKTORICA ZD KOPER: "Biti okužen še ne pomeni, da boš dejansko zbolel za koronavirusom"

Epidemiološka slika se iz dneva v dan slabša, kaj pričakujete in kaj lahko vsak posameznik naredi za lastno zaščito? Epidemiološka slika v Sloveniji je slaba. Vsak dan zabeležimo skoraj 2000 na novo okuženih s koronavirusom, kar upravičeno vzbuja skrb.

Resne težave bodo po ocenah Kraljev ulice nastopile, ko bo kdo od uporabnikov nastanitvenega programa zbolel in potreboval nego. "Trenutno imamo sicer kar nekaj zaloge osnovne zaščitne opreme, ne predstavljamo pa si čisto, kako bomo v tem primeru vstopali v stanovanja. Verjetno bomo zopet improvizirali in poskušali najti iznajdljive rešitve," pravijo.

V sodelovanju z drugimi nevladnimi organizacijami so okrepili zdravstveno informiranje in osnovno zdravstveno oskrbo brezdomcev, predvsem v primeru akutnih in kroničnih ran. "V času, ko se vsi spopadamo z oteženim dostopom do zdravstvenih storitev, se je to izkazalo kot ključno, če želimo, da ljudje, ki so na cesti dobijo osnovno medicinsko oskrbo," je pojasnil Nikolič.

Na žalost opažajo precejšen upad prodaje njihovega časopisa, zato ljudi pozivajo, naj se v teh kriznih časih izogibajo dodatnemu stigmatiziranju brezdomnih ter kljub vsem omejitvam podprejo prodajalce časopisa Kralji ulice.