Jedi z veliko kalorijami imajo majhen volumen, želodec se z njimi ne napolni zlahka, zato želodčna in črevesna stena ne pošljeta signala, da sta polna. Zaradi tega naravni občutek sitosti zataji. Poleg tega hrana, ki ima veliko maščob in sladkorja, vsebuje malo vlaknin, kar negativno vpliva na prebavo in lahko nemalokrat vodi do zaprtja.

"Občutek imamo, da nam je hrana obležala v želodcu, pojavijo se napenjanje, krči in bolečine v želodcu, kislo spahovanje, vračanje želodčne kisline nazaj v požiralnik in zaprtje," je opozorila predsednica sekcije javnih lekarniških zavodov pri Lekarniški zbornici Slovenije Darja Potočnik Benčič.

V prazničnih dneh so skušnjave velike, zato je Potočnik Benčičeva svetovala, naj si postavimo omejitev, koliko bomo pojedli, in se je tudi držimo. "Hrano dodobra prežvečite, namesto da bi jo samo pogoltnili. Priporočljivo je tudi, da zaužijete zadnji obrok vsaj dve uri pred spanjem, da želodec hrano lažje prebavi. Leže je namreč ta naloga zanj težja," je dodala.

Praznične prehranske pregrehe lahko poslabšajo tudi stanje številnih drugih bolezni, kot so sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja ter bolezni pljuč, poleg tega lahko povzročijo zamaščenje jeter. Zamaščena jetra so bolezen, pri kateri se v jetrih nabere več maščobnih celic, kot bi jih smelo biti. Nekoč je veljalo prepričanje, da imajo zamaščena jetra zgolj tisti, ki popijejo preveč alkohola.

Podrobnejše analize pa so dokazale, da alkohol ni edini povzročitelj zamaščenosti jeter. Jetra morajo po besedah Potočnik Benčičeve vsak dan opraviti več kot 500 funkcij v telesu, če so obremenjena z najrazličnejšimi strupi ali če so prekomerno zamaščena pa vseh teh nalog ne morejo opraviti.

Zamaščenost jeter spodbujajo stres, vplivi iz okolja, kajenje, uživanje določenih tablet, nepravilno prehranjevanje, uživanje sladkih pijač, premalo gibanja in še drugi dejavniki. Zamaščena jetra ima kar četrtina Slovencev.

"Med prazniki je tveganje za preobremenitev želodca in jeter še toliko večje, zato svetujemo zmernost tako pri hrani kot tudi pri pijači. Tudi zdrava hrana je lahko dobra, včasih zahteva le nekaj več časa za pripravo," je še dodala Potočnik Benčičeva.

Peta nacionalna raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog, ki je potekala leta 2016, je sicer pokazala, da se polovica odraslih v Sloveniji prehranjuje pretežno nezdravo, več kot polovica jih je prekomerno težkih.