V eni od treh največjih bonitetnih agencij na svetu menijo, da je Slovenija pokrila svoje potrebe po zadolževanju za letos in delno že tudi za 2014, če le ne bo vmes prišlo do dviga stroškov sanacije slabih bančnih terjatev.

V S&P že za prihodnje leto napovedujejo povratek Slovenije k rasti. Po letošnjem 2,4-odstotnem upadu bruto domačega proizvoda (BDP) naj bi se slovensko gospodarstvo prihodnje leto okrepilo za 1,5 odstotka, nato pa v letih 2015 in 2016 za 1,9 odstotka.

Javnofinančni primanjkljaj naj bi letos zaradi stroškov sanacije razmer v bančnem sistemu dosegel 12,5 odstotka BDP, prihodnje leto pa upadel na 3,6 odstotka BDP. Leta 2015 naj bi nato nazadoval na 3,3 odstotka BDP, pod triodstotno mejo pa zdrsnil v 2016. Ob tem v agenciji izrecno izpostavljajo, da slovenske javne finance bremenijo stroški za dokapitalizacijo bank.

V S&P pričakujejo da bo vladi pod vodstvom Alenke Bratušek uspelo doseči napredek pri konsolidaciji javnih financ, prepoznavajo pa tudi, da se je okvir za sprejemanje ekonomske politike v državi po obdobju nestabilnosti vrnil v bolj stabilne tirnice. Program stabilnosti in Nacionalni reformni program vidijo kot koristni orodji na poti k uravnoteženju javnih financ.

Posebej izpostavljajo pomen ustavnih sprememb glede referenduma, ki bi lahko zmanjšale negotovost v procesu sprejemanja ključnih odločitev, a vidijo še vedno kar precej okvir zaradi šibkosti v institucionalnem okviru in pri korporativnem upravljanju ter političnega klientelizma.

S&P je ob tem ohranil stabilne obete za slovenski dolg, ti pa slonijo na pričakovanem uspehu prizadevanj za sanacijo razmer v bankah, znižanje primanjkljaja in izvedbo strukturnih reform.

Če slovenska politika ne bo odločno sprejemala nujnih ukrepov in bi se razmere v bančnem sistemu še poslabšale, javni dolg pa bi občutneje narasel, bi S&P oceno Slovenije lahko še vedno znižal.