1. Moč navade

Izkazalo se je, da je hrepenenje po sladkorju navadno navada. "Poznamo spodbudo, vedenje in nagrado. V primeru hrepenenja po sladkorju je lahko spodbuda konec večerje, vedenje je uživanje sladkarij, nagrada pa je, kako se počutite – v tem primeru dobro," pravi dr. Crupain. Hormon za dobro počutje, ki se sprosti po uživanju v najljubši sladici, se imenuje dopamin, hormon, ki uravnava raven sladkorja v krvi, pa se imenuje inzulin, pojasni dr. Crupain.

Povečanje sproščanja inzulina povzroči povečanje sproščanja dopamina, zaradi česar se dobro počutimo in naše vedenje se spremeni v navado. Posledično se naučimo, da se bomo vsakič, ko zaužijemo obrok, dobro počutili, če bomo nato zaužili sladkor, doda dr. Crupain.

2. Hormoni lakote

Drugi razlog za hrepenenje po sladkorju je lahko povezan z grelinom, hormonom lakote, pravi dr. Oz. Če ne jeste dovolj ali ne uživate uravnotežene prehrane, potem vaše telo ne sprošča dovolj tega hormona. Omenjen hormon se namreč sprošča, ko je želodec prazen in se neha izločati po obroku. Odgovoren je za občutek lakote, saj stimulira center za apetit v možganih. Težava nastane, ko raven grelina po obroku ne upade, zaradi česar možgani ne dobijo signala, da je treba nehati jesti. V tem primeru se je potrebno izogibati zlasti sladkorju, ki povečuje občutek lakote brez širjenja želodčne stene.

"Študija, opravljena na podganah, je pokazala, da so podgane, ki jim primanjkuje gena za grelin, po obroku pojedle manj sladkarij," pravi dr. Oz.

3. Nizke ravni serotonina

Če ste se kdaj vprašali, zakaj uživate v sladoledu po napornem dnevu, potem vedite, da je to povezano z ravnjo hormona serotonina. Serotonin pomaga uravnavati razpoloženje, zato je povsem logično, da naše telo hrepeni po tem hormonu, ko smo zaskrbljeni, pod stresom ali v depresiji. Imenujemo ga tudi hormon sreče, ker njegova vsebnost v telesu vpliva na naše občutenje sreče. Ko ga imamo dovolj, se odlično počutimo in dobro spimo. Prenizke vrednosti serotonina povzročijo tesnobo, nezadovoljstvo, celo agresijo.

Nižje ravni serotonina v možganih povzročajo hrepenenje po sladkorju. Oz pravi, da hrana, bogata s sladkorjem, izboljša razpoloženje in lajša tesnobo.

4. Pomanjkanje spanja

Kdaj ste nazadnje res dobro spali? Če je bilo to že zdavnaj, lahko skoraj zagotovo prispeva k hrepenenju po sladkem. Pomanjkanje spanja je povezano s prenajedanjem in prekomernim uživanjem nezdrave hrane. "Poskusite spati približno osem ur, da boste omilili ali odpravili hrepenenje po sladkih dobrotah," svetuje dr. Crupain.

Pomanjkanje spanja namreč lahko spremeni ravnotežje hormonov lakote – leptina in že omenjenega grelina, kar vodi v povečanje apetita. Leptin signalizira možganom, da so potrebe organizma zadovoljene in da je potrebno zmanjšati vnos hrane, kar preprečuje prenajedanje. Zaradi preveč leptina se lahko razvije leptinska odpornost. Možgani takrat ne zaznajo signalov sitosti, zaradi česar ste lačni tudi po obroku. Zato poskrbite za dovolj spanja, saj je prav neprespanost močno povezana s padcem ravni leptina.