Življenje je lepo, drugače kot s tem stavkom ne morem opisati dogodka izpred nekaj let. Je že res, da ne poteka vedno vse gladko, vendar lahko s pravilnim odnosom in pozitivno naravnanostjo marsikdaj stvari obrnemo v svoj prid ...

Bilo je v začetku junija, ko sem se zjutraj zbudil v hrvaškem Umagu. Apartmajsko naselje Polinezija in jutranja kavica na terasi pred sobo, v kateri sem spal. Ko se v mislih vračam v to obdobje in si zavrtim film večera pred omenjenim jutrom, se vedno sprašujem, kaj mora človek narediti, da se mu v življenju zgodijo take stvari, lepe stvari. Po kopanju in nekaj pijačkah v bližnjem lokalu sva se s kolegom ter s še nekaj znankami, ki sva jih čisto slučajno srečala na plaži – glede na velikost Slovenije in njenega števila prebivalcev, mi je vedno fascinantno dejstvo, da znance srečam skorajda kamorkoli grem – odpravila na festival elektronske glasbe.

Tina, Marija in Mojca so odlične plesalke. Med zabavo in plesom sta jih na oder dobesedno povlekli dve Hrvaški plesalki in dekleta so skupaj noro plesala. Na odru pred tisočglavo množico. Že pogled na razgreta in mokra telesa je bil dovolj, da sem ga moral prikrivati. Po koncu zabave sva izvedela, da sta plesalki Ivana in Dolores. Ko ob iskanju navdiha sedim v svoji pisarni, je spomin nanju še vedno tako svež, kot da bi ju pred petimi minutami videl hoditi po bližnji ulici. Visoke petke, ozke hlače, perfektna postava … Ker se še nobenemu ni spalo, smo se skupaj odpravili proti Polineziji. S kolegom sva v hladilniku imela še nekaj pijače in predlagal sem, da se skupaj odpravimo v smeri najinega začasnega prebivališča, kjer lahko nadaljujemo z glasbo na terasi.

Ja, na tisti terasi, na kateri sem pil kavo. Ob prihodu v apartma se je nebo že obarvalo v rahlo erotične, jutranje barve. Še vedno vlažna oblačila so hitro odpadla z deklet in na terasi sva se s kolegom znašla s petimi (ja petimi!) dekleti v spodnjem perilu. Ob ne preveč glasni glasbi sta se druženje in pogovor nadaljevala. Vstal sem in odšel proti kopalnici. "Šta? Jel ti je vruče?" se je glasila opazka, pospremljena z obilico smeha prisotne družbe. Seveda, odvrnem. Obožujem jutranji tuš po dobri zabavi in pred spanjem. Ravno si izperem šampon, ko zaslišim. "Jel mogu unutra?" Moj odgovor je spet pritrdilen. Bila je Ivana, hrvaška plesalka.

Še vedno sem imel zaprte oči, ko sem začutil roko na svojem Johnsonu – brez nikakršnega predhodnega opozorila, direktno, brez predigre! Zdrznil sem se, odprl oči ... Njen pogled je bil direkten in jasen, odločen. Imela je prelepe modrozelene oči. "Jel ti se svidjam?" Kot da bi rada še malo sprovocirala že tako razgreto situacijo. Brez odgovora na njeno provokacijo sem jo povlekel pod vročo vodo, se sklonil in se strastno zaril v njen sadež. Brez nepotrebnega odmikanja tangic. Odpel sem ji modrček. "Jel se to tebi svidja?" sem vmes zamomljal. Stokanje je bil edini odgovor, ki sem ga dobil, več pa tudi nisem potreboval. Tako sva nadaljevala pred odpritmi vrati kopalnice, ko se je pred vročim prizorom znašla Tina in presenečeno obstala.

Energija, začetek poletja po dolgi zimi, dobra zabava. Ivana jo pogleda: "Slovenka, dodji." Tina naredi korak in Ivana jo sunkovito povleče k sebi in poljubi. Še enkrat se vprašam: "Kaj mora človek, fant, moški, narediti dobrega v življenju, da je priča takemu prizoru?" Skupaj smo se preselili v kolegovo sobo, ki je bila ravno v nasprotni smeri terase. Dekleti sta se vzburjali, lizali, seveda pri tem nista pozabili name. Ni mi treba posebej poudarjati, da imate ženske kot bitja erotično energijo na neprimerno višji ravni kot mi, moški. Tedaj, nepričakovano, v sobo vstopi Dolores. Po apartmaju se je sprehodila, da bi videla, kje je Ivana. Očitno sta se dekleti že zelo dobro poznali, saj je vse skupaj potekalo brez besed in brez vprašanj.

Hlačke in moderček si je slekla sama, nekaj časa je gledala, se božala ravno tam, nato pa prišla zraven in se narahlo usedla na moj že iztegnjen jeziček. Domišljija seveda nikoli ne počiva, sploh pa ne v situaciji, v kateri sem se znašel. Narahlo sem za rit prijel Dolores, privzdignil njeno malo, ki je izgledala kot nedavne poplave. "Tina," sem rekel z nizkim tonom, "Pojdi po ostale." Odšla je in se vrnila … Nadaljevanje in konec razblinita še tako gosto meglo, še tako zaprto in oblačno nebo, ki ga gledam skozi okno. Lahko bi na dolgo in široko opisoval še vse položaje, užitke, orgazme. Vendar je prav, da del zgodbe prepustim vaši domišljiji. Znanke iz Slovenije še vedno videvam na zabavah, še vedno smo v navezi po Facebooku. Vedno je prisoten tisti nagajiv nasmešek, vedno je super energija. Ostal je lep spomin in dobra zgodba.

Več iz rubrike Erotika:

Kdo pravi, da velikost ni pomembna?

Na Obali je vse več fetišistov

Kako to počnejo po svetu?