Leta 1941 se je včlanil v komunistično partijo. Med drugo svetovno vojno je bil član NOVJ in pozneje ob Ivanu Mačku visoki funkcionar jugoslovanske vojaške obveščevalne službe Ozne. Po vojni je postal eden najpomembnejših slovenskih politikov v tedanji SFRJ. Bil je član izvršnega sveta Slovenije, poslanec v republiški skupščini (1951-1963), poslanec v zvezni skupščini (1963-1967, 1969), predsednik Zveznega izvršnega sveta (1969-1971) in predsednik Zveze komunistov Jugoslavije (1982-1983). Iz politike se je umaknil leta 1986.

Ovaden za povojne poboje

Kriminalisti so 24. maja 2005 proti Ribičiču podali kazensko ovadbo zaradi domnevne odgovornosti za zunajsodne poboje po drugi svetovni vojni. V Arhivu RS se je namreč našel dokument, ki naj bi dokazoval povezavo med civilnimi žrtvami pobojev in Ribičičem. Leto kasneje je vrhovno državno tožilstvo podalo zahtevo za preiskavo zoper Ribičiča zaradi kaznivega dejanja hudodelstva zoper civilno prebivalstvo. A je zahtevo najprej zavrnila preiskovalna sodnica ljubljanskega okrožnega sodišča, mesec kasneje še njegov zunajobravnavni senat, pritožbo tožilstva je kasneje zavrnilo tudi višje sodišče.