V Ankaranu se je z okroglo mizo "Spodbujanje nadarjenih v ustvarjalnost in inovativnost" zaključilo dvodnevno srečanje, ki sta ga organizirala Zavod za izobraževanje UMMI ter Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem.

Na dvodnevnem srečanju v Adrii Ankaran je sodelovalo devet slovenskih srednjih in osnovnih šol, strokovnjaki različnih strok in nekdanji udeleženci raziskovalnih taborov, imenovanih DUO-DUM. Slednji se na prostoru Slovenske Istre in Brkinov odvijajo že trideset let, s tokratnim dogodkom pa je izvedbo nadaljnjih srečanj za nadarjene učence in dijake prevzela Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem. Senat fakultete je namreč prejšnji teden ustanovil Center ustvarjalnosti in nadarjenosti Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Namen slednjega je v oblikovanju podpornega okolja, ki omogoča nadaljnji razvoj kompetenc nadarjenih in talentiranjih posameznikov. Sočasno se s tem ustrezno opolnomoči pedagoške in druge strokovne delavce pri delu s tovrstno skupino oseb. Stremeli bodo k izmenjavi dobrih praks na področju različnih ravni vzgoje in izobraževanja. 

Osrednji namen srečanja je bilo spoznavanje in izmenjava dobrih praks na področju spodbujanja nadarjenih učencev in dijakov. Na zaključni okrogli mizi so mladi predstavili predloge za izboljšanje šolskega sistema, mature in dela z nadarjenimi. Izpostavili so pomen interdisciplinarnosti in povezovanja predmetov ter ustvarjalnih učiteljev, ki bi omogočili spodbudno okolje tudi za nadarjene. "Imeli bi učilnice na prostem, krajši urnik in daljše odmore za razgibavanje, ki bi pripomogli k bolj spodbudnemu šolskemu okolju," je izpostavila Gaja iz Osnovne šole Livade Izola. Učenci in dijaki so še dodali, da si želijo več sodelovanja, dela v skupinah, tovrstnih taborov in druženja med šolami.

Gost okrogle mize dr. Kristijan Musek Lešnik, docent s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo Univerze na Primorskem ter predsednik Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje pa je dodal, katere stvari je mogoče uresničiti. Glede na to, da en model šole ne more ustrezati vsem mladim in učiteljem, bi bila pomembna individualizacija in avtonomnost učiteljev. Otroke namreč po njegovem mnenju preveč usmerjamo v kalupe. V resnici pa nihče ne ve, kakšna znanja bodo potrebna čez deset let. Vemo pa, da se bomo z izzivi prihodnosti spoprijeli z ustvarjalnostjo. 

Docent s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem in sodelavec UNICEF-a dr. Ranko Rajović je na zaključnem delu prireditve izpostavil pomen dela z nadarjenimi otroki. Slednje mora sloneti na nelogičnih zgodbah, ki odpirajo našo ustvarjalnost. To je šola prihodnosti. Učenci se namreč skozi igro učijo in povezujejo različna področja. "Današnja šola se prepogosto zapira v rigidne sheme, preveč je faktografskega znanja ne pa učenja kritičnega, divergentnega in ustvarjalnega mišljenja," je dodala dr. Mara Cotič, dekanja Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Da bi ga našli in prebudili otrokov potencial, je potreben ustvarjalni učitelj, ki ne bo le razvil odkritega potenciala in možnosti, ki se skrivajo v učencu, ampak bo tudi spodbujal učence k nekonvencionalnim rešitvam. 

V zaključnem nagovoru je vodja projekta Marija Mahne, ki je 30 let vodila mlade v ustvarjalnost in za svoje delo leta 2013 prejela Nagrado Republike Slovenije na področju šolstva, povedala: "Na svoji profesionalni poti mi je najbolj žal za tiste, ki se v rigidnem šolskem sistemu niso znašli in so nato končali na stranpoteh življenja. Danes smo tako poudarili, da v naši družbi obstajajo neizkoriščene moči. Če bi naša država v šolski sistem vnesla ta spoznanja, da je nadarjene potrebno usmeriti v ustvarjalnost in inovativnost, potem bi pametno uporabili to našo energijo. To je namreč moč Slovenije. Moč se skriva v teh ljudeh, v njihovih možganih!"

Zbrani so se strinjali, da je vsestranski razvoj talentov nosilni steber naše prihodnosti ter temelj človeškega razvoja in napredka.