V soboto je sicer odmevala predvsem izpraznitev kairske mošeje Al Fath na trgu Ramzes, v katero so se po krvavem "petku jeze" zatekli številni Mursijevi privrženci in tja prinesli tudi trupla ubitih v petkovih protestih. Ob tem so se pred mošejo zbrali tudi jezni lokalni prebivalci, ki so islamistom očitali, da so teroristi.

Vlada tehta ukrepe

Egiptovska vlada medtem tehta ukrepe, s katerimi bi čim hitreje omejila moč Muslimanske bratovščine in njeno sposobnost mobilizirati proteste in upor. Al Beblavi se je v soboto zavzel za razpustitev bratovščine in ocenil, da ne more biti sprave s tistimi, ki imajo krvave roke. Člani vlade vse pogosteje govorijo o boju proti silam "terorizma", s čimer bi utegnili utemeljiti prepoved tega zelo močnega in vplivnega gibanja.

Bratovščina je bila pod leta 2011 odstavljenim egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom uradno prepovedana. Na volitvah po Mubarakovem strmoglavljenju je nato stranka Svoboda in pravičnost, ki jo je ustanovila bratovščina, pobrala največ glasov, njen kandidat Mohamed Mursi pa je postal predsednik države.

V racijah aretiranih okoli tisoč članov bratovščine

Notranje ministrstvo je v soboto sporočilo, da je bilo v racijah po državi v minulih dneh aretiranih okoli tisoč članov bratovščine, pri čemer so zasegli večje količine bomb, orožja in streliva. Med aretiranimi je tudi Mohamed al Zavahiri, brat vodje teroristične mreže Al Kaide Ajmana al Zavahirija.

Egiptovsko tožilstvo zaslišuje kakih 250 Mursijevih podpornikov, ki so bili aretirani v petek na trgu Ramzes, in sicer zaradi suma umorov, napadov na vladna poslopja in terorizma, so v soboto še poročali egiptovski državni mediji.

Tarče varnostnih sil naj bi bili poleg tega po navedbah same bratovščine otroci njenih vodilnih predstavnikov. Tako je bil na primer v petek v protestih ubit sin duhovnega vodje bratovščine Mohamed Badie.

Od odstavitve Mursija 3. julija so člani bratovščine napadli številne cerkve, policijske postaje ter domove in pisarne kristjanov, zaradi česar se je odnos Egipčanov do bratovščine poslabšal, piše BBC. Na to je med drugim v soboto spomnil tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, ki je najostreje obsodil "napade na cerkve, bolnišnice in druge javne stavbe".