Idrijska godba, ki velja za najstarejšo godbo na Slovenskem, morda celo v Evropi, je bila od nekdaj zelo povezana z delovanjem idrijskega rudnika, v katerem so začeli rudo kopati že konec 15. stoletja. V prvi polovici 16. stoletja se je Idrija začela tehnološko razvijati in leta 1530 je bil že zgrajen grad Gewerkenegg. Ob razvoju mesta so vanj prihajali tudi intelektualci z Dunaja. Idrija je bila takrat močno gospodarsko središče, saj je prispevala kar petino proračuna Kranjske, je povedal Prezelj.

O godbi pisal že Valvasor

Rudarji so, kot je poudaril, potrebovali glasbo, saj so se morali po napornem delu v rudniku razvedriti. Zato Prezelj domneva, da je godba obstajala že v prvi polovici 16. stoletja, vendar za to ni pisnih dokazov. Zato so za datum začetka delovanja uporabili letnico 1665, ki jo je v svoji raziskavi predlagal pokojni zgodovinar in muzealec Janko Trošt. Najstarejša doslej znana omemba kakršnekoli godbe v Idriji pa izhaja iz Valvasorjeve Slave Vojvodine Kranjske, ki omenja nastop godbe-muzikantov 15. septembra 1686, vendar ta, kot je pojasnil Prezelj, ne omenja, da bi se godba takrat šele ustanovila.

Razlog za nejasnost nastanka godbe po Prezljevem mnenju povzroča še neodkrit statut oziroma ustanovna listina, kar pa ne čudi, saj je bilo vse delovanje godbe del tedanje rudniške uprave. Zato bi bilo treba zapise o godbi iskati v arhivih na Dunaju, je prepričan Prezelj. Prav na to problematiko bodo opozorili tudi v zborniku, s čimer upajo, da bodo strokovno javnost spodbudili k nadaljnjemu preučevanju. Zbornik sicer prinaša prispevke o zgodovini idrijske godbe pa tudi o njenem današnjem delovanju, ki so ga popisali današnji člani godbenega društva.

Od starih skladb do novitet

Nocojšnji koncert bo idrijska godba pod Prezljevo taktirko uvedla s skladbo iz leta 1869 Orient et occident: Grande March, ki govori o vplivih Orienta na zahodno glasbo. Izvedli bodo tudi dve krstni izvedbi slovenskih skladateljev. Aldo Kumar je napisal Triluno 350, katere posebnost so na sodoben način vkomponirani tipični zvoki, ki izhajajo iz idrijskega okolja. Krstno izvedbo bo doživela še slovenska ljudska pesem Soldaški boben, ki jo je za godbo in ustno harmoniko priredil Blaž Pucihar. Solisti bodo člani godbe.