"S karanteno se posamezniku omeji svoboda gibanja in določijo obvezni zdravstveni pregledi zdravim osebam, ki so bile ali za katere se sumi, da so bile v stiku z nekom, ki je zbolel za covid-19 v času njegove kužnosti," pojasnjujejo na Zdravstvenem inšpektoratu RS. Karanteno odredi zdravstveni minister na predlog Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Ukrep osamitve (izolacije) izreče lečeči zdravnik ali NIJZ in obolelemu za nalezljivo boleznijo omeji svobodno gibanje. "Zdravstveni inšpektorat RS (ZIRS) je pristojen za odreditev ukrepa izolacije, v kolikor oseba ne spoštuje navodila, ki ji ga je dal zdravnik," dodajajo.

Sredi marca je Slovenija aktivirala Državni načrt zaščite in reševanja, ki določa, da izolacijo posameznikov nadzira ZIRS, karanteno pa nadzira zdravstveni minister. Poleg policije je predvidena pomoč civilne zaščite, ki med ostalimi ukrepi prav tako izvaja nadzor nad izvajanjem izolacije in karantene.

Kdor prekrši odrejeno izolacijo ali karanteno, ga ZIRS kot prekrškovni organ lahko kaznuje z globo, ki znaša od 208,64 do 625,94 evra.

Da bi v primeru, ko okužena oseba krši karanteno, lahko šlo za kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti, so potrdili na koprski policijski upravi. Citirano iz 314. člena kazenskega zakonika, "kdor s požarom, povodnjo eksplozijo, strupom ali strupenim plinom, ionizirajočim sevanjem, motorno silo, električno ali kakšno drugo energijo ali drugim splošno nevarnim dejanjem ali sredstvom, ali z opustitvijo dejanja, ki bi ga moral storiti za zagotovitev splošne varnosti ljudi in premoženja, povzroči nevarnost za življenje ljudi ali premoženje velike vrednosti, se kaznuje z zaporom do petih let".

Ali nadalje, 177. člen kazenskega zakonika, ki sankcionira kaznivo dejanje prenašanja nalezljivih bolezni in določa, da "kdor se ne ravna po predpisih ali odredbah, s katerimi pristojni organ odredi pregled, razkuženje, izločitev bolnikov ali druge ukrepe za zatiranje ali preprečevanje nalezljivih bolezni pri ljudeh in s tem povzroči, da se nalezljiva bolezen razširi, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta".

Kot so še navedli na koprski policijski upravi, do danes niso prejeli nobene prijave tovrstnega kaznivega dejanja.

Novinarsko vprašanje v zvezi s kršitvami izolacije in karantene smo posredovali tudi v Splošno bolnišnico (SB) Izola. Kot je potrdil strokovni direktor Dušan Deisigner, so dne, 31. marca, obravnavali pacienta, ki je bil "znano pozitiven na SARS-CoV-2, v primernih prostorih popolnoma oskrbljen in nato prepeljan v intenzivno enoto Infekcijske klinike Ljubljana". V javnosti je zaokrožila informacija, da naj bi šlo za osebo doma iz osrednje Slovenije, ki je s prihodom na Obalo prekršila odrejeno karanteno, potem pa zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja potrebovala zdravniško pomoč.

Dušan Deisinger

Deisingerja smo med drugim vprašali, ali so navedene informacije resnične in kaj meni glede tovrstnih primerov, ali bi lahko zdravstveni zavodi (bolnišnice, zdravstveni domovi) v primerih, ko obravnavajo pacienta, ki je kršil karanteno, podali zoper njega prijavo na policijo oziroma kazensko ovadbo. Za odgovore nas je napotil na koprskega epidemiologa, ta nas je preusmeril na NIJZ, od tu pa so nas za odgovore napotili na zdravstveno ministrstvo.

Pri slednjih smo nazadnje dobili odgovor, da niti na Ministrstvu za zdravje niti na Zdravstvenem inšpektoratu s tem primerom, ki naj bi se zgodil v izolski bolnišnici, niso seznanjeni.