V primeru oblikovanja projektne vlade se zdi 89 odstotkom vprašanih najprimernejša rešitev, da njen vodja postane strokovnjak, ki še ni delal v politiki. Da naj to mesto prevzame politik, jih je menilo le pet odstotkov. In če bi bile volitve že to nedeljo, bi 60 odstotkov sodelujočih v Delovi anketi glasovalo za novo stranko, za eno od sedanjih strank pa 27 odstotkov.

Natančnejši pregled rezultatov ankete pokaže, da imata SDS in NSi precej bolj lojalno volilno telo kot druge stranke. Najbolj lojalni so volivci SDS: 75 odstotkov jih je odgovorilo, da bi najverjetneje glasovali za eno od sedanjih strank. Pri volivcih NSi je takih 61 odstotkov.

Nasprotno pa je med simpatizerji SD več takih, ki bi glasovali za novo stranko (57 odstotkov), kot teh, ki bi glasovali za eno od sedanjih strank (34 odstotkov). Enako velja tudi za simpatizerje PS: 67 odstotkov bi jih glasovalo za novo stranko, 25 odstotkov pa za eno od sedanjih strank. Pripravljenost za glasovanje za nove politične stranke je večje med mladimi, s starostjo anketirancev se zmanjšuje, navaja Delo.

Tri četrtine vprašanih, 76 odstotkov, podpira ratifikacijo pristopne pogodbe Hrvaške z EU, 14 odstotkov pa ne. Če bi o teh stvareh odločala javnost, bi bila ta pogodba, kot kaže Delova anketa, torej kmalu ratificirana.

Sodelujoče v anketi so tudi vprašali, katerega od dveh shodov, ki bosta 8. februarja v Ljubljani, bi se raje udeležili: zborovanja Zbora za republiko ali tretje vseslovenske vstaje. Polovica, 51 odstotkov, bi jih raje šlo na vstajo, Zbora za republiko pa se bi se udeležilo 15 odstotkov. Tretjina, 31 odstotkov, jih ne bi šlo ne na eno ne na drugo zborovanje.

Anketo je naročilo uredništvo Dela. Telefonsko anketiranje je 30. in 31. januarja na reprezentativnem vzorcu 504 odraslih državljanov opravil oddelek za tržne raziskave Dela Stik.

Sorodne vsebine:

Janša največja grožnja reformam?

Berlusconi brez davka na nepremičnine

Gorenak: SDS je trdna