VISOKA PRIZNANJA PROMETEJ ZNANOSTI TUDI PRIMORCEM: Najbolj odmevni pri promoviranju znanosti

Slovenija

Včeraj je dr. Edvard Kobal, direktor Slovenske znanstvene fundacije (SZF), v Prešernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti posameznikom in skupinam, ki so bili v preteklem letu najbolj odmevni pri promoviranju znanosti, podelil priznanja Prometej znanosti in najvišji naziv Komunikator znanosti. Za leto 2018 so priznanje Prometej znanosti z Univerze na Primorskem prejeli dekan UP Fakultete za vede o zdravju izr. prof. dr. Nejc Šarabon (posamično) in študenti UP Fakultete za humanistične študije z mentoricama doc. dr. Vladko Tucovič Sturman in doc. dr. Jano Volk ter lektorico Mojco Maljevac iz Radia Koper za skupen projekt 'Kotiček za jeziček'. Med finaliste izbora za Komunikatorja znanosti za leto 2018 pa sta se uvrstila tudi doc. dr. Aksinja Kermauner z UP Pedagoške fakultete in prof. dr. Borut Likar z UP Fakultete za management.

Nejc Šarabon, Prometej leta 2018

Komuniciranje znanosti ima bistven vpliv na ozaveščenost državljanov o razvojni vlogi znanosti v sodobni družbi. Je osnovno sredstvo in s tem način popularizacije znanosti. Slovenski raziskovalci, učitelji, umetniki in novinarji se tega vedno bolj zavedajo.  SZF tako v začetku januarja vsako leto podeli več vrst priznanj za dosežke posameznikov, skupin in organizacij, ki se posvečajo komunikaciji znanosti, o znanosti in za znanost s splošno javnostjo. Najstarejša oblika letne podelitve so priznanja Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju, ki jih podeljuje SZF od leta 2003 dalje. Podeljujejo se najbolj kakovostnim in najodmevnejšim komunikatorjem za življenjsko delovanje in za naj dosežke v zadnjih nekaj letih ter še zlasti v preteklem letu.

Priznanje Prometej leta 2018, Kotiček za jeziček

Na letošnji slavnostni akademiji so podelili 13 priznanj Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju. Z Univerze na Primorskem so priznanje prejeli: dekan Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem, izr. prof. dr. Nejc Šarabon (posamično) ter Oddelek za slavistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem in Radio Koper za skupen projekt 'Kotiček za jeziček'. Med finalisti izbora za leto 2018 za Komunikatorja znanosti pa sta bila tudi doc. dr. Aksinja Kermauner s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem in prof. dr. Borut Likar s Fakultete za management Univerze na Primorskem.

Jana Volk in Mojca Maljevac, Prometej leta 2018

Kotiček za jeziček prejemnik priznanja Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju v letu 2018

Radijska oddaja 'Kotiček za jeziček' nastaja v sodelovanju s študenti Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem in Radia Koper. Mentorici prispevkov sta doc. dr. Vladka Tucovič Sturman in doc. dr. Jana Volk, za radijsko podobo pa skrbi lektorica na Radiu Koper, Mojca Maljevac. Avtorji prispevkov so študentje z različnih študijskih smeri, najpogosteje s Slovenistike, Medkulturnega jezikovnega svetovanja in Medijskih študijev. Pri pisanju odgovorov na raznovrstna jezikovna vprašanja oziroma na jezikovne zagate, s katerimi se srečujemo praktično vsakodnevno, se študentje učijo uporabljati relevantne jezikovne priročnike, ubesediti namen besedila glede na izbranega naslovnika, ob vsem tem  pa utrjujejo tako pravopisna, pravorečna, skladenjska in stilistična pravila. Kotiček za jeziček zato predstavlja lep primer popularizacije znanosti med splošno javnostjo. Za študente pa je pomemben tudi zato, ker si pridobivajo izkušnje, ki jih bodo lahko uspešno uporabili pri kasnejšem poklicnem delovanju.

Dr. Edvard Kobal, direktor SZF

Izr. prof. dr. Nejc Šarabon, prejemnik priznanja Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju v letu 2018

Izr. prof. dr. Nejc Šarabon je dekan Fakultete za vede o zdravju, Univerze na Primorskem od leta 2016. Po osnovni izobrazbi je profesor športne vzgoje in univerzitetni diplomirani fizioterapevt. Doktoriral je leta 2005 na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za šport. Njegovo doktorsko in post-doktorsko izobraževanje je v večji meri potekalo na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo, UKC Ljubljana, v okviru česar je proučeval senzorično-motorične integracijske mehanizme in zakonitosti živčno-mišičnega nadzora gibanja pri človeku. Pozneje, pa vse do danes, je  kot izjemno zagnan raziskovalec vključen v številne domače in mednarodne raziskovalne projekte. Njegova izjemno bogata bibliografija obsega več kot 500 zapisov, kjer izstopa objava znanstvenih del, a se pri svojem delovanju osredotoča tudi na komuniciranje uporabe znanstvenih dosežkov v vsakdanjem življenju in športu ter svetovanje (t. i. 'uporabna znanost' ali bolje rečeno 'uporaba znanosti').

Deli novico: