Obravnavani 4. člen zakona o določitvi volilnih enot, ki ga je izpodbijal državni svet (DS), določa, katere občine spadajo v posamezno volilno enoto ter katera območja obsegajo volilni okraji. Po mnenju ustavnih sodnikov je člen v nasprotju z ustavo, ker v njem določeni volilni okraji po 26 letih več ne ustrezajo merilom, ki jih določa zakon o volitvah v DZ. Ugotovilo je namreč, da je razlika med najmanjšimi in največjimi volilnimi okraji po številu volilnih upravičencev velika (tudi v razmerju več kot 1 proti 3) in se še povečuje, poleg tega pri vseh volilnih okrajih ni upoštevano merilo o geografski zaokroženosti.

Ustavni sodniki so še menili, da izbira konkretnega volilnega sistema, vključno z načinom personalizacije - tudi take, ki bi zagotavljala večji vpliv posameznemu volivcu - spada v prosto polje zakonodajalca in ni stvar presoje ustavnega sodišča.

Predsednik DS Alojz Kovšca je po razglasitvi odločitve na ustavnem sodišču dejal, da je z njo zadovoljen. Po njegovih besedah so dokazali, da volivci zaradi različno velikih volilnih okrajev nimajo enakomernega vpliva na izvolitev svojih poslancev. Glede morebitnih rešitev, ki jih mora zdaj sprejeti DZ, pa je dejal, da se zdijo najboljše tiste, "kjer imajo volivci najbolj neposreden vpliv na to, kdo jih zastopa", pri čemer bi bil "preferenčni glas ena izmed takih boljših rešitev".

Pravnik Jurij Toplak meni, da ima DZ zdaj možnost ukiniti volilne okraje in uvesti preferenčni glas, lahko pa samo zmanjša enormne razlike med največjimi in najmanjšimi okraji, pri čemer se v svetu tolerirajo razlike do 10 ali 20 odstotkov. Sam se sicer bolj nagiba k uvedbi preferenčnega glasu. Dejal je še, da si bo DZ težko privoščil, da v postavljenem roku ne bi odpravil neskladja, saj bi bila s tem v nevarnosti demokracija.

Da namerava pripraviti ustrezen predlog, je že potrdila tudi vlada sama. Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedala pravosodna ministrica Andreja Katič, bo vlada odločitev zdaj proučila, nato pa pripravila ustrezne rešitve.

Premier Marjan Šarec, ki je takšno odločitev ustavnih sodnikov pričakoval, je ob robu vrha EU v Bruslju dejal, da bi bila zanj sprejemljiva rešitev, s katero bi ukinili volilne okraje in uvedli možnosti preferenčnega glasu.

Za takšno rešitev se je v odzivu na odločitev ustavnega sodišča zavzelo tudi več strank, ki sicer pričakujejo težavno iskanje rešitev. Ukinitvi volilnih okrajev in uvedbi preferenčnega glasu so naklonjeni v LMŠ, NSi, Levici, SAB in SNS. Predsednik SD Dejan Židan možne končne odločitve še ni mogel napovedovati. V SMC se zavzemajo "za večji vpliv volivcev na izvolitev posameznega poslanca", v SDS pa odločbo ustavnega sodišča še preučujejo.