Predstavitev kandidatke so podprli poslanci koalicijskih Svobode, SD in Levice, proti pa so glasovali poslanci opozicijskih SDS in NSi.

V svoji predstavitvi je Prevolnik Rupel med drugim ocenila, da bi bilo treba ukrepe glede oseb brez izbranega družinskega zdravnika prilagajati posameznim občinam. Na področju družinske medicine je napovedala krepitev ekip ambulant, administrativne razbremenitve pa tudi ustanovitev učnih ambulant, kjer bi delali specializanti družinske medicine, ki bi opredeljevali bolnike. Ti bi delali s celotno ekipo ambulante in se tako izobraževali v okolju, v katerem bodo delali tudi kasneje.

Podala je tudi analizo interventnega zakona, sprejetega v času ministra Danijela Bešiča Loredana, ko so bile v javni zdravstveni mreži vse opravljene zdravstvene storitve plačane po realizaciji. Poudarila je, da je bil ukrep uspešen pri posegih, ki so zaključni, denimo pri operaciji krčnih žil, kjer so se čakalne dobe skrajšale. Pri storitvah, kjer obravnava ni zaključna, denimo pri prvih kardioloških pregledih, pa se je s plačevanjem po realizaciji število nedopustno dolgo čakajočih zelo povečalo.

Pojasnila je, da je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na ministrstvo posredoval splošni dogovor v zdravstvu za prihodnje leto, ki ga trenutno pregledujejo. Če je zavod vanj vključil smernice ministrstva, ga bodo sprejeli, sicer pa bodo, kot določa zakonodaja, sprejeli posebno uredbo, je napovedala. Na vprašanje glede sprememb upravljanja ZZZS, ki jih je napovedoval njen predhodnik Danijel Bešič Loredan, je odgovorila, da želijo na ministrstvu zavodu omogočiti bolj fleksibilno upravljanje in organizacijo. "Zagotovo bomo to naslovili z zakonom," je poudarila.

Povedala je, da odgovora na vprašanje, kje bo gorenjska regijska bolnišnica, še nima. Si pa želi, da bo tam, kjer bo dostopnost pacientov do bolnišnice najboljša. Na vprašanje, kako komentira predlog novele interventnega zakona za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, za katerega so v iniciativi Glas ljudstva danes začeli zbirati podpise, je odgovorila, da ima zakon enake cilje kot ministrstvo, torej skrajšanje čakalnih dob, pot za dosego cilja pa je nekoliko različna.

Ker je kandidatka uspešno prestala zaslišanje pred matičnim odborom za zdravstvo, bo o njeni kandidaturi v petek odločal DZ. Tudi tam večjih zapletov ob podpori koaliciji ni pričakovati.

Po potrditvi v DZ bo sedanja državna sekretarka na ministrstvu za zdravje in članica strateškega sveta za zdravstvo na čelu zdravstvenega resorja nasledila Danijela Bešiča Loredana, ki je s funkcije odstopil julija. Ministrstvo bo tako po treh mesecih, ko je resor začasno vodil premier Golob, dobilo vodstvo s polnim mandatom.