Posamezni prebivalci, ki živijo ob potoku Vrtojbica, namreč nasprotujejo načrtovani gradnji razbremenilnika ter zahtevajo ureditev kanalizacijskega omrežja z ločenim zbiranjem fekalnih odplak in padavinskih voda. Zaradi izvajanja rekonstrukcijskih del na kanalizacijskem omrežju se bojijo, da bodo bolj kot doslej poplavno ogroženi.

S svojo pritožbo so Šempetrci dosegli razveljavitev gradbenega dovoljenja, odločitev o tem so po Gorjanovih besedah prejeli 9. februarja ter se nanjo pritožili. Sedaj sledi obnova postopka, predvidoma še ta mesec, po katerem bodo na novogoriški upravni enoti presojali, ali so prebivalci tudi lahko stranka v postopku. Izvajalci pa bodo do zaključka postopka opravljali le nujna interventna dela v skladu z njihovimi pooblastili.

Projekt še ni ogrožen

"Ta trenutek projekt ni še ogrožen, saj mora sistem funkcionirati tedaj, ko bo dograjena čistilna naprava. Vendar če se zaplet ne bo ugodno rešil, bo imel dolgoročne posledice na poplavno varnost ne samo tega dela Šempetra, ampak tudi širše," je povedal Gorjan.

Navedena kanalizacija je del kanalizacijskega sistema Nove Gorice, Šempetra in Vrtojbe in je kot tako ni mogoče ločeno obravnavati. Če se ta poseg ne bo izvedel po predvideni projektni dokumentaciji, bo ob določenih padavinah obstoječe kanalizacijsko omrežje poplavilo območje Cvetlične ulice, Stjenkove ulice, Ulice Padlih borcev, Ulice Andreja Gabrščka, Ulice Nikole Tesle, Vrtojbensko cesto in območje Letrike. S tem bi bila ogrožena tako imetje kot zdravje ljudi na širšem območju Šempetra pri Gorici.

Bo projekt izboljšal sedanje stanje?

Domačinom so o projektu večkrat spregovorili, vendar nekateri prebivalci še vedno dvomijo o zadovoljivih rešitvah projekta. "Do dvomov so prebivalci sicer upravičeni, vendar smo tehnično preverili vse rešitve in lahko le ugotavljamo, da je projekt pravilno zastavljen in bo mogoče le izboljšal sedanje stanje, ne pa ga celo poslabšal," je še dejal Gorjup.

Krajani so sicer županu Občine Šempeter - Vrtojba poslali 45 podpisov, s katerimi so poudarili svoje nestrinjanje z izvedbo kanalizacijskega omrežja. Ker s svojo zahtevo niso uspeli, saj po besedah Gorjana njihove zahteve niso strokovno utemeljene, so začeli iskati pravno pot ter dosegli obnovo postopka za izdajo gradbenega dovoljenja.

Za poplavno varnost mora poskrbeti država

Gorjan je povedal še, da so bili pri izdelavi dokumentacije za projekt centralne čistilne naprave in kanalizacijskega omrežja upoštevane vse razmere, zato je bila izdelana tudi poplavna študija. Obenem pa je opozoril na to, da ta rekonstrukcija kanalizacijskega sistema, s katero prenavljajo 40 let staro kanalizacijo, ne pomeni dodatne poplavne ogroženosti prebivalcev, prej se bo zgodilo obratno. Poleg tega s projektom, za katerega je pridobljenih kar 30 milijonov evrov evropskega denarja, ne rešujejo tega problema. Za poplavno varnost prebivalcev, tako Gorjan, mora poskrbeti država.