Spomnimo, prav Civilna iniciativa (CI) Gibanje za Izolo je bila pobudnik, da se o vprašanju izolskega OPN-ja odloča na referendumu. Izolanke in Izolani so o tem odločali januarja 2022, referendum je uspel, občinski prostorski načrt pa s tem padel. Udeležilo se ga je 4239 volilnih upravičencev, proti odloku jih je glasovalo 3062, za pa 1169.

V novem predlogu OPN-ja so opredeljene tudi usmeritve občine do referendumskih zahtev, "pri čemer naj bi bile te v veliki večini upoštevane, vendar Civilna iniciativa Gibanje za Izolo opozarja na določene pomanjkljivosti novega predloga", pojasnjujejo v Gibanju za Izolo. 

Izpostavljajo, da so v novem predlogu nekatere "nesprejemljive določbe vključene prek prostorsko izvedbenih pogojev (PIP)". "Za nesprejemljivo smo tako označili določbo, da se lahko v morskem priobalnem pasu med valobranom in carinskim pomolom poveča število priveznih mest za komunalne in dnevne priveze marine," navajajo.

Zato bodo zahtevali, da se razen dveh javnih obravnav, občane seznani tudi s temi prostorsko izvedbenimi pogoji po posameznih območjih. Poudarjajo, da so tudi to dokumenti, ki so podlaga za izdajo gradbenih dovoljenj, zato morajo biti po njihovem mnenju prebivalci z njimi seznanjeno enako kot pri sprejemu OPPN, "saj so po vsebini enakovredni akti, vključno z morebitno obveznostjo izvedbe projektnega natečaja".

Gibanje za Izolo: Je ta površnost celo namerna?

Zmotilo jih je tudi pomanjkanje dokumentacije v gradivu OPN za občinski svet. V mapi 'ODLOK' po njihovih navedbah manjkajo naslednji dokumenti: PPIP OB Stadionu, PPIP Morova, PPIP Jagodje, PPOP Komunala in PPiP Novi pomoli. V mapi 'GRADIVO' pa da manjkata dve prilogi PPIP Staro mestno jedro. "Ugotavlja se, da ni 1. dela in 2. dela dokumenta, ampak sta dva enaka dokumenta in to samo prvih 6 strani od 149 strani, torej manjka 143 strani," so poudarili.

Kot navajajo, so "zaskrbljeni nad tako pomanjkljivim nestrokovnim delom, sprašujemo se, kako natančno so sploh odgovorni pregledali celoten dokument in ali je šlo le za površnost, ali pa je ta površnost celo namerna?".

So zelene povšine "odskočna deska" za spreminjanje namembnosti?

Ponovno so opozorili tudi, da novi predlog območje pod bolnišnico definira kot zeleno površino. "Po našem mnenju gre pri predvidenih območjih zelenih površin za najboljša kmetijska zemljišča, ki jih obdelujejo okoliški kmetje," navajajo. In dodajajo: "Dvomimo, da se s tako namembnostjo preprečuje poseganje postavitve nezahtevnih objektov na kmetijskih površinah. Namreč kmetje, ki živijo v bližini, takih objektov ne potrebujejo, zato ocenjujemo, da gre pri opredelitvi teh območij kot zelenih površin za odskočno desko za lažje spreminjanje namenske rabe v stavbna zemljišča."

Zelene površine so po predlogu načrtovane tudi na Maliji. Zato se sprašujejo, "zakaj so bile za ta namen izbrane najbolj privlačne lokacije" in predlagajo, "da se zelene površine predvidijo na manj kakovostnih zemljiščih, npr. nad Petrolovo črpalko v Jagodju".

"Opozarjamo tudi, da lokacije Argo, Riba in Mala oprema niso nujno usklajene z referendumskimi zahtevami, saj naj bi bila v predlogu še vedno prisotna določba, po kateri stanovanjski programi ne smejo presegati 50 odstotkov bruto tlorisne površine stavb. Civilna iniciativa je namreč zahtevala, da se ta določba za navedena območja v celoti izbriše," so še poudarili.

Kot navajajo, jih motijo tudi strokovne podlage za določitev višinskih gabaritov na lokacijah Argo, Riba, Mala oprema, Ladjedelnica, območje pri srednji italijanski šoli, kjer se preučuje možnost umestitve garaže, ter na območju avtobusnega postajališča. "Ker so strokovne podlage del OPN, obstaja možnost, da se bodo potencialni investitorji pri svojih načrtih zgledovali po njih. Trenutno strokovne podlage dopuščajo različne možnosti višinskih gabaritov, pri čemer niso vse sprejemljive," zaključujejo.