Pomorski zakonik je bil sprejet leta 2001, nato pa je bil večkrat spremenjen in dopolnjen, večinoma zaradi prilagajanja evropski in mednarodni zakonodaji. Tokratna novela je potrebna predvsem zaradi ureditve zakonodaje s področja zaposlovanja pomorščakov na podlagi mednarodne konvencije o delu v pomorstvu, ki je začela veljati leta 2013, DZ pa jo je ratificiral januarja letos.

Na ravni EU so z namenom učinkovitega izvajanja omenjene konvencije, ki določa temeljne pravice pomorščakov, sprejeli dve direktivi - rok za prenos prve je potekel avgusta 2014, za prenos druge pa marca lani. Ker Slovenija s tem zamuja, je prejela uradna opomina Evropske komisije, je na seji v torek pojasnil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Klemen Grebenšek.

Grebenšek večjih sprememb ne pričakuje

Novela pomorskega zakonika zdaj vendarle ureja sklenitev delovnega razmerja za pomorščaka, ki je specifična in se razlikuje od ureditve po zakonu o delovnih razmerjih. Z uveljavitvijo novele ne bodo več uporabljali določb omenjenega zakona v delu, ki se nanaša na pogodbo o zaposlitvi za pomorščake, je pojasnil Grebenšek.

Ker je veliko določil, ki jih združuje omenjena konvencija, že del slovenskega pravnega reda, Grebenšek večjih sprememb na tem področju ne pričakuje. Ladij, ki so vpisane v slovenski ladijski register in opravljajo mednarodna potovanja, je malo, prav tako se izvaja sistem nadzora nad izvajanjem določb delovne zakonodaje, je povedal državni sekretar.

Novela prinaša še nekaj redakcijskih popravkov in manjših sprememb, ki jih je predlagala Uprava RS za pomorstvo in so se v praksi izkazale za nujno potrebne zaradi zagotavljanja varnosti plovbe.