Glede zakona, ki določa isti priimek za zakonca, je sodišče presodilo, da ne krši ustave. Odločitev bo verjetno naletela na zadovoljstvo med konservativci, ki menijo, da je zakon ključnega pomena za ohranitev strukture tradicionalne družine.

Glede drugega zakona iz istega obdobja, po katerem se lahko ločene ženske znova poročijo šest mesecev po ločitvi, pa je sodišče presodilo, da ni v skladu z ustavo. Zahtevanega obdobja niso odpravili, so pa presodili, da je več kot sto dni trajajoča prepoved v nasprotju z ustavo. To kaže na to, da bi bilo sprejemljivo krajše obdobje.

Sprememba priimka škodi posameznikovi identiteti

Predsedujoči sodnik Itsuro Terada je ob pojasnilu presoje dejal, da nekateri ljudje verjamejo, da lahko sprememba priimka škodi posameznikovi identiteti, da pa neformalna raba dekliškega priimka ta vpliv zmanjšuje. Dodal je, da bi o morebitni uvedbi različnih priimkov moral odločati parlament in s tem dal vedeti, da bi poslanci lahko sprejeli novo zakonodajo. Kot navaja AFP, okoli 96 odstotkov žensk na Japonskem po poroki prevzame moževo ime.

Polletna prepoved vnovične poroke pa je povezana z zapletenimi pravili glede rojstva otroka po ločitvi. V časih, ko še ni bilo mogoče izvesti genetskih testov očetovstva, je bil namen teh pravil določiti, ali je novorojeni otrok bivšega ali novega moža.