Hrvaški premier Tihomir Orešković je potrdil, da so Hrvaška, Slovenija in Avstrija na ponedeljkovem vrhu EU in Turčije vztrajale pri zaprtju balkanske migracijske poti.

Kot je povedal, so Zagreb, Ljubljana in Dunaj v Bruslju zahtevali, da je v zaključnem dokumentu srečanja izpostavljeno stališče o zaprtju balkanske begunske poti, a so na koncu udeleženke srečanja sprejele sklep, da je končan neregularni pretok migrantov ob zahodnobalkanski smeri. "To je bilo pomembno sporočilo," meni Orešković.

Hrvaška je prišla na ničlo

Kot uspeh je označil dejstvo, da na balkanski begunski poti ni več beguncev, medtem ko je še pred nekaj tedni Hrvaško vsak dan prečkalo več tisoč beguncev. "Danes smo na ničli," je povedal ter dodal, da gre za pozitiven rezultat za Hrvaško in njene sosede, ki so odlično sodelovale.

Čeprav v Makedonijo po podatkih tamkajšnje policije od ponedeljka zjutraj ni vstopil noben migrant, oblasti v Skopju zanikajo, da bi uradno zaprle mejo z Grčijo.

"Ne, to ni res, takšne odločitve zaenkrat ni in je tudi ne bo, dokler se ne bo sestal poseben odbor, pristojen za vprašanje migrantov," je tiskovna predstavnica makedonske policije Natalija Spirova odgovorila na vprašanje o zaprtju meje.

Grki pripravljajo 15 novih centrov

"Odločitev oblasti je, da v Makedonijo spustijo toliko migrantov, kolikor jih ozemlje države zapusti," je povedala Spirova in dodala, da v zadnjih dveh oziroma treh dneh noben migrant ni zapustil države, zato tudi niso registrirali nobenega novega.

Na grški strani meje medtem še vedno čaka na tisoče beguncev. Grška vlada namerava temu narediti konec in zapreti begunsko taborišče v Idomeniju. Oblasti pripravljajo 15 novih centrov za skupno 17.400 beguncev, ki naj bi začeli delovati do nedelje.

V nove nastanitvene centre naj bi preselili tudi vse prebežnike, ki bodo še vztrajali pri prehodu Idomeni. Po ocenah medijev jih je na območju trenutno okoli 13.000.

Migranti so že krenili v nasprotno smer od običajne

"V interesu migrantov je, da se preselijo v primerna bivališča. Taborišče bomo odstranjevali postopoma, a bomo ob tem dali jasno vedeti, da do nadaljnjega ni možnosti za prehod meje. Da bi ostali tukaj, nima nobenega smisla," je poudaril predstavnik grške vlade Giorgos Kiricis.

Nekateri so sicer že opustili upanje, da bodo lahko svojo pot proti srednji in zahodni Evropi nadaljevali čez Makedonijo, in zapuščajo območje ob meji, kjer so bile v zadnjem času nevzdržne razmere. V torek zvečer je bilo že opaziti večje število beguncev, ki so zapuščali vas Idomeni in šli v nasprotno smer od tiste, ki je bila za begunce običajna v zadnjih mesecih.

Avstrija je medtem sporočila, da bo zaradi občutno manjšega pritiska beguncev še ta teden z avstrijske južne meje umaknila 200 policistov. Notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je ob tem opozorila, da če bo treba, lahko varnostne sile nemudoma spet okrepijo.

"To zavezništvo zdrave pameti je doslej poskrbelo za odločilen prispevek k zagotovitvi stabilnosti in reda za ljudi v Evropi. Občutna razbremenitev vodi tudi v to, da lahko policijske sile na južni meji v skladu z razmerami do nadaljnjega zmanjšamo," je dodala avstrijska ministrica.

Italija se boji, da bodo preko Albanije prišli k njim

Madžarska pa je zaradi zapiranja balkanske migracijske poti za celotno državo razglasila krizne razmere oziroma, kot je dejal notranji minister Sandor Pinter, vsedžravno migracijsko krizo. Pinter je dodal, da bodo s 1500 vojaki okrepili varnostne sile. Okrepitve bodo poslali na mejo, razglasitev kriznih razmer pa je previdnostni ukrep.

Italija se medtem boji, da se bo zaradi zaprtja balkanske poti tok beguncev preusmeril preko Albanije in čez morje proti Italiji. Kot piše italijanski dnevnik La Stampa, se bo italijanski notranji minister Angelino Alfano še ta teden v Tirani sešel z albanskim kolegom Saimirjem Tahirijem. Zaradi možnosti odprtja t.i. jadranske poti je Italija stopila v stik tudi s Črno goro.

Po jadranski poti v dveh urah s čolnom

Ta begunska pot ni nič novega. 50 morskih milj (92 kilometrov) dolgo pot čez Jadransko morje med Albanijo in Italijo je pred dvema desetletjema prečkalo na tisoče migrantov iz Albanije. Iz Albanije je v italijansko deželo Apulija možno s hitrim motornim čolnom priti v zgolj dveh urah.

Turški premier Ahmet Davutoglu je medtem napovedal, da bo Turčija sirske begunce, ki jih bo sprejela iz Grčije, namestila v begunskih taboriščih, vse ostale begunce pa bodo vrnili v njihove domovine.

Turčija je na izrednem vrhu EU v Bruslju v začetku tedna med drugim predlagala, da bo sprejela vse begunce, ki so iz Turčije nezakonito prišli na grške otoke. EU pa naj bi v zameno za vsakega vrnjenega Sirca sprejela sirskega begunca neposredno iz Turčije.

Ob tem je Davutoglu zatrdil, da bo EU sprejemala samo tiste sirske begunce, ki so prišli v Turčijo še pred vrhom EU 29. novembra lani. Ankara bo ob tem pazila, da si EU ne bo izbirala samo "izobraženih" beguncev.