Philippe je opoldne prisegel pred belgijskim parlamentom. V prisegi se je zavezal, da bo odgovorno izpolnjeval svojo novo vlogo ter da bo zvest ustavi in zakonom Belgije.

"Prisegam, da bom zvest ustavi in zakonodaji belgijskega ljudstva. Zavedam se svoje odgovornosti," je v treh uradnih jezik Belgije - francoščini, flamščini in nemščini - dejal novi kralj Philippe in obljubil, da bo Belgiji, ki jo pestijo razhajanja med flandrijskim in valonskim delom, služil po svojih najboljših močeh. Poudaril je, da bo varoval belgijsko "neodvisnost in ozemeljsko celovitost".

"Moč Belgije leži v tem, da daje pomen naši raznolikosti. Pokažimo vsi skupaj svoji državi nov val zanosa," je pozval novi kralj, ki ga je kmalu zatem pod balkonom kraljeve palače, na katerem so se mu pridružili soproga, nova kraljica Mathilde, in njuni štirje otroci, pozdravila množica ljudi z vzkliki: "Naj živi kralj!" Kasneje je še pregledal častno stražo in se udeležil vojaške parade ob belgijskem nacionalnem prazniku.

Sedmi kralj po vrsti

Philippe je sedmi belgijski kralj od ustanovitve monarhije leta 1831. S tem je postal tudi vrhovni poveljnik belgijskih oboroženih sil. Kot kralj ne bo smel javno komentirati dnevne politike, prav tako ne bo smel dajati intervjujev. V Belgiji, parlamentarni monarhiji, bo tako kot doslej vloga kralja pretežno predstavniška.

Pred Philippovo prisego je dopoldne uradno abdiciral njegov oče Albert. Med slovesnostjo v kraljevi palači v Bruslju je Albert podpisal listino abdikacije in se navzočim belgijskim dostojanstvenikom in politikom zahvalil za vse, kar so dosegli v času njegove vladavine. Albert je zatrdil, da je njegov sin pripravljen na novo vlogo, da ima dobro srce in bo zagotovo dobro vladal državi.

Poklonil se je tudi belgijskemu premieru Eliu Di Rupu in se zahvalil svoji soprogi, kraljici Paoli ter ji celo poslal "velik poljub". "Kraljici, ki me je vedno podpirala pri mojih nalogah, bi rad preprosto rekel hvala," je dejal in soprogi obenem poklonil poljub.

Albert II. je poleg tega v soboto v poslovilnem nagovoru politično, kulturno in versko razdeljene Belgijce pozval k enotnosti. Njegova največja želja je, da bi Belgija, razdeljena na flamsko govoreči sever in francoski jug, ohranila svojo celovitost in gradila na dosežkih sprememb, ki jih je izvedla v zadnjih 40 letih, je poudaril.

"Država se je preoblikovala na miren in demokratičen način v zvezno državo, njeni deli pa uživajo visoko stopnjo avtonomije," je dejal v televizijskem nagovoru. Zadnje reforme bodo po prepričanju kralja samo še povečale to avtonomijo.

Novi kralj se je sicer rodil V Bruslju 15. aprila 1960 kot najstarejši otrok Alberta II., ki je prestol zasedel leta 1993 po smrti svojega brata Baudouina, ki ni imel otrok. Philippe je šel po šolanju na vojaško akademijo, kjer se je izuril za vojaškega pilota, nato pa je izobraževanje nadaljeval na univerzah v Oxfordu in Stanfordu.

Kralj bi lahko postal že pred časom

Po smrti njegovega strica so nekateri predvidevali, da bo preskočil svojega očeta in takoj zasedel prestol, vendar Philippe takrat po mnenju kraljeve družine še ni bil pripravljen, saj da med drugim še ni bil spreten z javnostjo in ni imel sposobnosti, ki jih terja takšna vloga.

V podporo na prestolu mu bo 40-letna soproga Mathilde, ki je med Belgijci zelo priljubljena. Par se je poročil leta 1999, skupaj pa imata štiri otroke. Mathilde je postala prva kraljica Belgije belgijskega rodu. Rodila se je leta 1973 v Bruslju, kjer je kasneje diplomirala iz psihologije, specializirala pa se je v logopediji. Po poroki s Philippom se je hitro navadila življenja na očeh javnosti in na uradnih kraljevih dogodkih spretno izvajala svoje naloge.

Najstarejši otrok novega kraljevega para je 11-letna Elisabeth. Po ukinitvi zakona, ki je preprečeval možnost ženskega nasledstva v Belgiji, leta 1991 je sedaj postala prva prestolonaslednica.

Današnje slovesnosti je sicer sprožil Albert II., ko je v začetku meseca svojih enajst milijonov podanikov nekoliko presenetil z novico, da se počuti prestarega in prešibkega zdravja, da bi še naprej zasedal prestol. "Prišel je čas, da predam baklo," je v nagovoru Belgijcem dejal Albert, ki se je prestolu odpovedal kot prvi belgijski kralj.

V luči splošnega varčevanja v Evropi se je belgijska vlada nato odločila, da zamenjavo na prestolu obeleži dokaj skromno. Stroški tako naj ne bi presegli pol milijona evrov, ki jih že sicer vsako leto namenijo za proslavo ob državnem prazniku. Za obeležitev dogodka pa so izdali tudi kovance in znamke s Philippovo podobo.

Poleg tega so se slovesnosti odvile brez prisotnosti predstavnikov drugih kraljevih družin. Kot pojasnjuje belgijska vlada, je to "tradicija v Belgiji, kjer kralj priseže pred narodom, ki ga predstavlja parlament". So se pa slovesnosti udeležili številni belgijski dostojanstveniki in politiki ter tudi predstavniki institucij EU v Bruslju.