Predlog zakona je bil sicer od prvotne oblike že nekoliko spremenjen, tako da sedaj kot najvišji mesečni strošek predvideva znesek 3,5 evra za zasebne uporabnike in 17,6 evra za podjetja. Davek kot tak pa naj bi obstal, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Ni v redu poskušati ljudi spraviti s spleta prek davkov, ki ne bodo delovali. In to je davek, ki ne bo deloval, poleg tega da je to davek, ki je slab že v načelu," je dejal tiskovni predstavnik Evropske komisije Ryan Heath, ki predstavlja evropsko komisarko za digitalno agendo Neelie Kroes.

Ukrep bi bil prvi tovrsten v Evropi in bi lahko postal precedenčni primer, ki bi pomenil problem za širšo gospodarsko rast Evrope, je posvaril. Prav digitalna ekonomija namreč po njegovih besedah igra pomembno vlogo pri obrambi Evrope pred recesijo.

Zadnja v nizu spornih reform

Predlagani davek je poleg tega označil za zadnjega v nizu spornih reform na Madžarskem. "Treba ga je videti kot del niza dejanj, ki so omejila svoboščine (...), ne da bi s tem dosegla širši ekonomski ali družbeni cilj," je dejal.

V Budimpešti je v nedeljo potekal protestni shod, na katerem je več kot 10.000 ljudi zahtevalo umik predlaganega davka na uporabo interneta.

Gospodarski minister Mihaly Varga je v torek ob napovedi omenjenega ukrepa povedal, da je davek eden od ukrepov za uravnoteženje proračuna za leto 2015.

Po mnenju organizatorjev protestnega shoda pa je namen davka omejevati kritike vlade, ki večinoma uporabljajo spletne medije. Nekateri izražajo tudi zaskrbljenost, da bo davek prizadel mala podjetja ter zlasti ljudem v revnejših območjih otežil dostop do informacij in izobraževalnega gradiva.