Iz Slovenije se je srečanja v Luxembourgu udeležila državna sekretarka na okoljskem ministrstvu Tanja Bogataj. Kot je povedala v izjavi za STA, je Slovenija podprla prehod na zeleno gospodarstvo kot tudi ozelenitev evropskega semestra. Strategija EU 2020 je še vedno ustrezna in ne potrebuje večjih sprememb, treba pa je večjo pozornost nameniti uravnoteženju stebrov: okoljskega z ekonomskim in socialnim, je dejala.

Svet okoljskih ministrov EU se je tokrat sestal zadnjič v tej sestavi Evropske komisije, udeležil pa se ga je tudi komisar za okolje Janez Potočnik. V tem času se je razumevanje okolja spremenilo - ni samo zaviralec gospodarske dejavnosti, pač pa tudi eden od pomembnih vzvodov za nove poslovne priložnosti in nova delovna mesta, je povedala Bogatajeva.

Ministri so razpravljali tudi o šestih direktivah s področja odpadkov, za katere Evropska komisija predlaga spremembe. Glede teh direktiv so članice opravile šele prvo razpravo, Bogatajeva pa je povedala, da Slovenija ambiciozen cilj prehoda na krožno gospodarstvo podpira, a je treba upoštevati posebnosti posamezne države članice.

Ambiciozni zakonodajni cilji

Potočnik je že julija v Bruslju razgrnil vizijo družbe brez odpadkov - načrt za premik h krožnemu gospodarstvu za konkurenčnejšo Evropo. Zajeten sveženj za zeleno rast vključuje ambiciozne zakonodajne cilje za zmanjšanje odpadkov, ki bodo motor tranzicije od linearnega h krožnemu gospodarstvu.

Gre za premik od prevladujočega, linearnega modela "vzeti, napraviti, porabiti in odvreči" h konceptu krožnega gospodarstva, v katerem vsak vir v sistemu proizvodnje ostane čim dlje in v katerem se odpadki ponovno uporabijo kot surovina. Gre za premik od potrošniške filozofije k filozofiji odgovornega ravnanja z viri, za krepitev konkurenčnosti Evrope.

Gonilo te tranzicije bodo okrepljeni zakonodajni cilji za zmanjšanje odpadkov: Evropejci naj do leta 2030 reciklirajo 70 odstotkov komunalnih odpadkov in 80 odstotkov odpadne embalaže. Z letom 2025 komisija predlaga tudi prepoved odlaganja na odlagališča za tiste odpadke, ki jih je mogoče reciklirati: plastiko, kovine, steklo, papir in karton ter biorazgradljive odpadke.