Unesco na svoje sezname ne uvršča le kulturnih spomenikov, temveč tudi veščine, ki so naslednice globalne kulturne dediščine. Med italijanskimi tradicionalnimi veščinami, ki so se že uvrstile na Unescov seznam, je izdelovanje violin mojstra iz Cremone ter sicilijanska Opera dei pupi, poznana kot lutkovno gledališče. "Veščina priprave pizze je specifičen simbol Italije. Predlog, ki smo ga podali, je dokaz, da je italijanska vlada naklonjena temu, da se tradicija hrane zaščiti na svetovni ravni," je dejal italijanski kmetijski minister Maurizio Martina. Odločitev Unesca pričakujejo do konca leta 2017.

Pizza je popularna povsod po svetu, originalna verzija pa prihaja iz Neaplja. Združenje neapeljskih picopekov ima zelo stroga pravila, kako mora izgledati avtentična pizza, katere so njene sestavine, na kakšen način jo pripraviti in kako jo speči. Zgodba o nastanku pizze sega v leto 1889, ko si je Margherita, žena italijanskega kralja Umberta I. med obiskom letne rezidence zaželela poskusiti pravo neapeljsko pizzo. K sebi je poklicala lokalnega picopeka Raffaela Esposita.

Esposito je pripravil tri različne variante, s katerimi je hotel navdušiti kraljico. Eno pizzo je pripravil z mastjo, sirom in baziliko. Na drugo pizzo je dal česen, olje in paradižnik, na tretjo pa mozzarelo, baziliko in paradižnik. Slednja, v barvah italijanske zastave, je bila kraljici najbolj všeč. Po njej je dobila tudi ime, Margherita.