Ladja je bila izdelana leta 1936 v Italiji. Od leta 2009 je v lasti mesta Reka in je zaščitena kot hrvaška kulturna dediščina. Vrednost koncesije, s katero so nameravali dobiti nov gospodarski subjekt in muzej, je bila ocenjena na 10,3 milijona evrov.

Kot so na spletni strani mesta Reka objavili decembra lani, ima Galeb 4500 kvadratnih metrov prostorov, koncesionarjem pa so ponudili 3500 kvadratnih metrov, od katerih je 500 kvadratnih metrov predvidenih za muzej.

Za muzej so predvideni prostori, v katerih je čas preživljal Tito med številnimi svetovnimi potovanji. Za zgodovino pomorstva je atraktivna tudi strojnica ladje. Koncesionar bi lahko 3000 kvadratnih metrov uporabljal v komercialne namene, kot so namestitev, gostinstvo, kongresni turizem ali rekreacija.

Reška mestna uprava je napovedala, da bodo po obravnavi predlogov potencialnih vlagateljev pripravili nov model izvajanja projekta ali pa ponovili razpis za koncesijo s spremenjenimi pogoji. Galeba bodo verjetno zasidrali ob glavnem pomolu v reškem pristanišču.

Izdelali so jo za prevoz sadja

Ladjo so izdelali nekaj let pred drugo svetovno vojno v Genovi za prevoz sadja. Med drugo svetovno vojno so jo uporabljali za postavljanje min v Kvarnerju, leta 1944 pa je po napadu zavezniških bombnikov končala na dnu Jadrana. Leta 1948 so jo jugoslovanski delavci izvlekli na gladino, od leta 1953 pa je kot Titova rezidenčna ladja obiskala več kot 40 pristanišč v Evropi, Aziji in Afriki.

Po razpadu Jugoslavije so ladjo Galeb prepeljali v Črno goro. Prodali so jo grškemu državljanu Johnu Paulu Papanikolauju, ki je nameraval ladjo prenoviti v luksuzno jahto v ladjedelnici Viktor Lenac na Reki, a se je zapletlo pri plačilu. Galeb je obtičal v reškem pristanišču. Mesto ga je kupilo leta 2009, potem ko je nekdanji simbol jugoslovanske države propadal v reški ladjedelnici.