Grošljevo 15. knjigo, posvečeno 40. obletnici prvega slovenskega vzpona na osemtisočak - himalajski vrh Makalu, uvede njegov pogovor z Edmundom Hillaryjem, ki je bil prvi človeku na Mont Everestu. Sklene ga prispevek z zadnje jesenske odprave na Makalu, v katerem Grošelj opozori tudi na katastrofalne posledice potresa v Nepalu.

Kot je povedal Žerdin, je avtor v svojih prispevkih kritičen do vse bolj naraščajočega gorskega turizma, vseh vrst ekstremizma, opozarja pa tudi na talitev ledenikov in podnebne spremembe.

Plezajo, da bi postali boljši ljudje

Grošelj alpinizem razume kot pozitivno naravnano dejavnost. "Čeprav alpinisti delujemo kot robati ljudje, smo vedno pripravljeni pomagati in zagovarjati tisočletja stare človeške vrednote," je poudaril in dodal, da večina alpinistov pleza, da bi postali boljši ljudje.

"Alpinizem je več kot šport, je kulturna dejavnost," je dejal Grošelj, vesel, da so knjigo predstavili v Cankarjem domu. Ta obenem gosti tudi fotografsko razstavo, januarja in februarja pa še predavanji Grošlja in alpinistične legende Reinholda Messnerja pod skupnim naslovom Od adrenalinskih zanesenjakov do modrecev.

Fotografska razstava, ki bo prav tako 15. po vrsti, prinaša petino Grošljevega gradiva. Po njegovih besedah ponuja impresivne posnetke narave, ki se ga je dotaknila. Posnetki niso posebni zaradi tehnike fotografiranja ampak specifičnosti lokacij, do katerih ne pride vsak fotograf.

Na ogled do 3. februarja

Na razstavi, ki bo pred Linhartovo dvorano na ogled vse do 3. februarja, vsak dan uro pred dogodkom, so v vitrinah na ogled tudi Grošljeve in Messnerjeve knjige.

Viki Grošelj (1952) kot alpinist beleži številne vzpone na domače in tuje gore. Sodeloval je tudi na več kot 30 odpravah v neevropska gorstva. V Himalaji se je vzpel na deset od 14 osemtisočakov.