Podpredsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) Andrej Kranjc je uvodoma v imenu organizatorja dogodka poudaril, da ima človek veliko moč spreminjati naravo, a je ta moč lahko tudi slaba. Prav zato se moramo zavedati svoje odgovornosti, je prepričan. Podnebni sistem ponekod že izstavlja račune v obliki bede in mizerije, vendar to ni čas za obup, temveč množično mobilizacijo, ga je dopolnila direktorica Umanotere, ki je dogodek soorganizirala, Vida Ogorelec.

Znanstveni direktor organizacije Climate Analytics Michiel Schaeffer je v nadaljevanju predstavil zaključke še neobjavljenega petega poročila Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC). Kot je pojasnil, se je še utrdila ocena, da je za globalno segrevanje od sredine minulega stoletja kriv človek, ki povzroča izpuste toplogrednih plinov.

Vsako od zadnjih treh desetletij je bilo toplejše od predhodnega in od kateregakoli po letu 1850, stopnja dvigovanja morske gladine pa je od sredine 19. stoletja višja od povprečne stopnje preteklih dveh tisočletij, je povedal.

Napovedi niso obetavne

Tudi napovedi niso obetavne. Po večini scenarijev se bo globalna temperatura glede na obdobje med letoma 1850 in 1900 do leta 2100 po njegovih besedah zvišala za več kot 1,5 oz. dve stopinji Celzija, po najbolj črnem scenariju pa celo za več kot štiri stopinje Celzija. Globalno segrevanje se bo verjetno nadaljevalo tudi po letu 2100.

Slovenija ni in ne bo izjema. Mojca Dolinar z Agencije RS za okolje je v predstavitvi internega projekta razkrila, da se je temperatura v državi od leta 1961 do leta 2011 zvišala za okoli 1,7 stopinje Celzija.

Število dni nad 30 stopinjami Celzija je močno naraslo, sončnega vremena je več za štiri odstotke na desetletje. Količina padavin se medtem zmanjšuje. Izhlapevanje se je v zadnjih 40 letih na Primorskem in na severovzhodu, kjer so že tako problemi z vodo, povečalo tudi do 20 odstotkov. Snežna odeja se v višjih legah zmanjšuje od 15 do 20 odstotkov na desetletje, prav za toliko nazaduje tudi višina novozapadlega snega, je nanizala.

Poleti še več vročih dni

Napovedi, tako Dolinarjeva, kažejo na nadaljnje segrevanje. Poleti lahko pričakujemo še več vročih dni, vročinski valovi bodo daljši in bolj ekstremni, temperature in padavine bodo še bolj spremenljive, več bo močnih padavinskih dogodkov, zdajšnje 100-letne poplave se bodo lahko dogajale na deset let, povečala se po pogostost poletnih suš, več bo verjetno tudi ugodnih razmer za nastanek poletnih neurij.

Mojca Vendramin z ministrstva za infrastrukturo in prostor je spomnila, da v Sloveniji kar 78 odstotkov emisij, ki so krive za segrevanje, nastane v energetskem sektorju. Ministrstvo zato stremi k dolgoročnemu zmanjševanju emisij, večji energetski učinkovitosti in večjemu izkoriščanju obnovljivih virov energije.

V Sloveniji bodo po projekcijah zmanjševanja emisij po sektorjih, ki jih je povzela, med letoma 2005 in 2030 najbolj pridna gospodinjstva (-68 odstotkov), najslabše pa se bo odrezal promet (+20 odstotkov). Skupaj naj bi se emisije zmanjšale za 15 odstotkov.