Partnerski sporazum je strateški dokument za izvajanje kohezijske politike v novem finančnem obdobju 2014-2020 in je usklajen z obstoječimi strategijami, programi, akcijskimi načrti in drugimi dokumenti na nacionalni ravni.

Vlada je sporazum potrdila konec julija, zdaj jo čaka še potrditev operativnega programa, drugega ključnega dokumenta. Kot je prejšnji teden pojasnila državna sekretarka v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Alenka Smerkolj, ki jo bo premier Miro Cerar predlagal za ministrico brez listnice, pristojno za razvoj in kohezijo, namerava vlada operativni program potrditi na prvi novembrski seji.

Časa ni veliko

Če želimo, da je operativni program potrjen še letos, mora biti v sistem v Bruslju vpisan do 10. novembra, je pojasnila Smerkoljeva in dodala, da če do takrat ne bo vpisan v sistem, do konca leta ne bodo izdajali odločb. Z državami zamudnicami pa se bodo v Bruslju začeli ukvarjati šele v drugi polovici prihodnjega leta.

V okviru izvajanja evropske kohezijske politike 2014-2020 bo sicer Slovenija razdeljena na zahodno in vzhodno kohezijsko regijo, ki bosta skupaj upravičeni do okoli 3,2 milijarde evrov.

Potrebnega bo več sodelovanja

Področje porabe sredstev EU naj bi bilo v prihodnje bolj centralizirano in koordinirano, za kar bo potrebnega več sodelovanja vseh deležnikov. Nov pristop k črpanju evropskih sredstev namreč temelji na analizah, vrednotenjih, poudarek pa je na osredotočenosti vlaganj in usmerjenosti k rezultatom. Novost je tudi, da ne bo razdelitve denarja po ministrstvih ter da bodo projekti, programi med seboj tekmovali.

Osnutek operativnega programa sicer predvideva, da se bodo evropska sredstva uporabljala za prednostne naložbe na petih ključnih področjih.

Denartudi za spodbujanje zaposlovanja

Gre za ukrepe za razvoj in izkoriščanje tržnega potenciala raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti v podjetjih in v ustanovah javnega sektorja, ukrepe za spodbujanje rasti in razvoja malih in srednjih podjetij ter razvojno prestrukturiranje gospodarstva v smeri višje dodane vrednosti, ukrepe za spodbujanje zaposlovanja, izobraževanja in poklicnega usposabljanja, ukrepe za zmanjšanje tveganja revščine ter ukrepe za izkoriščanje naravnih potencialov in učinkovito rabo energije ter virov.