Za šolsko mleko bo odslej namenjenih 100 milijonov, za šolsko sadje in zelenjavo pa 150 milijonov evrov letno.

Razporeditev sredstev med državami bo obenem bolj poštena, saj bo temeljila na dveh osnovnih merilih: številu otrok med šestim in desetim letom starosti ter stopnji razvitosti regije v članici. Upoštevala se bo še pretekla uporaba pomoči za oskrbo otrok z mlekom in mlečnimi proizvodi, novo dodana pa bo minimalna višina pomoči za vsakega otroka.

Prednost lokalnim proizvodom brez umetnih dodatkov

Spremenjen je tudi seznam zdravih proizvodov, upravičenih do evropskih sredstev: prednost pred predelanimi imajo sveži in lokalni proizvodi, proizvodi pa ne smejo imeti dodanih sladil ali umetnih ojačevalcev okusa oziroma le izjemoma.

Države, ki prostovoljno sodelujejo v shemi, bodo morale v šolske programe vključiti več izobraževalnih vsebin o zdravi prehrani, vključno s spodbujanjem lokalne prehranske verige, ekološkega kmetovanja, trajnostne pridelave in preprečevanjem zavržene hrane. Otroke naj bi tudi bolj povezali s kmetijstvom, na primer z obiski kmetij.

Zakonodaja stopi v veljavo avgusta prihodnje leto

Parlament je besedilo uredbe, o kateri je bil decembra že dosežen dogovor z ministri držav članic, danes sprejel s kar 584 glasovi za, 94 proti in 32 vzdržanimi. Zakonodajo mora zdaj formalno potrditi še Svet in naj bi veljala od 1. avgusta 2017.

Shema za razdeljevanje mleka šolam deluje že vse od leta 1977 in v njej sodelujejo vse članice EU, shema za razdeljevanje sadja pa deluje od leta 2009 in ne zajema Finske, Švedske in Velike Britanije. V šolskem letu 2013/14 je bilo v shemo za sadje vključenih 10 milijonov, v shemo za mleko pa 15 milijonov otrok.

Uživanje sadja, zelenjave in mleka po vsej Evropi sicer še vedno upada, hkrati pa ima prekomerno telesno težo 20 milijonov otrok v EU, medtem ko mladostniki v povprečju pojedo le 30 do 50 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa sadja in zelenjave.

Za Slovenijo 300.000 evrov več letno

Franc Bogovič (EPP/SLS) je novo uredbo v ponedeljkovi razpravi označil kot zelo pomemben ukrep, saj gre za izboljšanje prehranskih navad pri otrocih - ne le na šolskih jedilnikih, ampak se te navade kasneje prenašajo tudi v domove.

250 milijonov evrov letno je po oceni Bogoviča tudi zelo velik del sredstev, saj za Slovenijo to npr. pomeni 300.000 evrov več na leto. "Prav v Sloveniji že vrsto let uvajamo tudi lokalno pridelane izdelke v obroke osnovnih šol prek tradicionalnega medenega zajtrka. In ta ukrep sedaj omogoča, da se lahko tudi takšni tradicionalni visoko kakovostni izdelki lahko vključijo v ta obrok," je še dejal.