"Danes med dirko sem celo dirko razmišljal, ali res gremo vsi bolj počasi, ker proga ni tako težka, nisem vedel, kaj naj si mislim. Zdaj, ko imam merilec moči na kolesu, sem videl, da so številke enake kot na vseh ostalih dirkah. Naši fantje so naredili odlično delo, ekipa je delovala fenomenalno. Ne morem jim očitati ničesar, super so bili, hvala, fantje. Potem sem se na sredi proge začel zavedati: bomo poskusili, in na koncu je uspelo, še zdaj ne morem verjeti," je po veličastni zmagi in osvojenemu naslovu svetovnega prvaka razmišljal 18-letni član kranjske Save.

"Definitivno sem osebnost, ki lahko ohrani mirno kri in mirno glavo. Prepustil sem se toku. Ko sva ostala z Julianom Alaphilipeom sama, sem mislil, da je močnejši, kot je bil tri tedne nazaj na etapni dirki Tour de l'Avenir v Franciji, kjer je zmagal etapo, jaz pa sem bil drugi. Zato sem danes preprosto mislil, da 'blefira', da spet igra partijo pokra, da spet igra na srečo. Ali naju ujamejo, imel je namreč močno ekipo za sabo, ali pa bo zmagal dirko in sem se že sprijaznil z dejstvom, da bom drugi. Prvo leto sem v tej kategoriji, drugo mesto je super rezultat, potem pa naenkrat na vrhu klanca pogledam nazaj in njega ni bilo za mojim kolesom. Bil sem presenečen, obenem pa sem začutil po telesu mravljince in šok adrenalina, potem sem samo še dal glavo dol in 'kronometer' do cilja. Neverjetno, res," je strnil vtise Mohorič.

Mohorič je vpisal poseben podvig, kot prvi je že v prvem nastopu med mlajšimi člani postal tudi prvak v tej konkurenci. Z naslovom svetovnega prvaka pa se bo tudi poslovil od konkurence mlajših članov. Po koncu sezone se bo preselil med profesionalce k italijanskemu moštvu Cannondale. Mavrično majico zmagovalca bo tako nosil le en mesec: "Moja smola, ki ji ne pravim smola. Vedno imam rad prestope v višjo kategorijo. To je, kot če bi igral igrico na računalniku in bi imel celo življenje nastavljeno na najlažjo zahtevnost, 'easy'. To mi ne predstavlja izziva. Vem, da bo drugo leto precej, precej nemogoče, da ta uspeh ponovim, ali pač? Čudeži se dogajajo."

Zelo zadovoljen je bil tudi slovenski selektor Martin Hvastija: "Po kronometru smo bili vsi razočarani, kako slabo ga je odpeljal. A mi je Matej rekel, Martin, ne skrbi, na klanec mi gre. Nisem vedel, ali naj se mu smejim ali naj mu verjamem, ampak na tistem kronometru klancev, razen dveh nadvozov, res ni bilo. Očitno je imel prav. Vesel sem, da je cela ekipa naredila tisto, kar smo se zmenili, kar je sicer v kolesarstvu ponavadi samo teorija. Tokrat se je res izšlo do zadnje pike, kljub bolezni Luke Pibernika, ki je odstopil pred prvim krogom. Moram reči, da so bili fantje perfektni in Mohorič je na koncu postavil piko na i, kar je nagrada za vse opravljeno delo in smo veseli."