Sodišče je tako odločilo v primeru romunskega inženirja, ki je bil odpuščen leta 2007, potem ko so v njegovem podjetju ugotovili, da je v službi uporabljal Yahoo Messenger tudi za spletni klepet z bratom in zaročenko. Podjetje je sicer zaposlenim prepovedalo uporabo spletnih klepetalnic v zasebne namene.

Sodišče je zavrnilo argument inženirja, da je podjetje kršilo njegovo pravico do zaupnosti komunikacije. Kot so poudarili, "ni nerazumno, da delodajalec želi, da zaposleni med službenim časom opravljajo svoje službene naloge". Ob tem so dodali, da je podjetje podatke o pogovorih zaseglo v prepričanju, da gre za službeno komunikacijo. Sodišče v Strasbourgu je tudi stopilo v bran romunskim sodiščem, ki so dovolila, da se prepis inženirjevih pogovorov po spletu uporabi kot dokazno gradivo proti njemu.

Službeni računalnik uporabljal v zasebne namene

Kot so odločitev utemeljili na evropskem sodišču, gre za dokaz, da je službeni računalnik med službenim časom uporabljal v zasebne namene. Romunska sodišča pa so s prikrivanjem identitete oseb, s katerimi je komuniciral inženir, ujela "pravično ravnotežje" med spoštovanjem zasebnosti in interesi delodajalca, so še odločili v Strasbourgu.

Na novico se je danes že odzvala slovenska informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik in opozorila, "da iz sodbe nikakor ne izhaja splošna pravica delodajalcev do nadzora zasebne spletne komunikacije zaposlenih in je vsakršno tovrstno posploševanje neprimerno". Evropsko sodišče za človekove pravice namreč dejanj delodajalca sploh ni presojalo, s tem pa je po mnenju Prelesnikove "zamudilo odlično priložnost za razvoj prakse na področju pričakovane zasebnosti pri rabi službenih komunikacijskih sredstev".