Tema letošnjega dneva starejših je Korak v prihodnost: kako uporabiti talente, prispevek in sodelovanje starejših v družbi.

Starejši v Sloveniji so se doslej bolj kot njihovi evropski vrstniki udeleževali različnih prireditev. Po podatkih iz leta 2015 se je vsaj enkrat v 12 mesecih pred anketiranjem udeležilo kakšne kulturne ali športne prireditve (kino, gledališče, koncert, muzej, športni dogodek) 66 odstotkov prebivalcev Slovenije, starih 65-74 let. Med vsemi prav toliko starimi prebivalci EU pa je bilo takih 57 odstotkov.

Tudi prostovoljno delo, organizirano in neorganizirano, so starejši v Sloveniji opravljali v večjem odstotku kot starejši v celotni EU-28, je navedel Surs. Organizirano prostovoljno delo je v Sloveniji opravljalo 22 odstotkov teh oseb, v celotni EU-28 pa 20 odstotkov, neorganizirano prostovoljno delo je v Sloveniji opravljalo 39 odstotkov, v celotni EU-28 pa 23 odstotkov starih med 65 in 74 let.

Politično aktivni (npr. tako, da so sodelovali pri javnem posvetu, podpisovanju peticij, na demonstracijah, pri dejavnostih političnih strank ipd.) so bili starejši v celotni EU-28 v večjem odstotku (12 odstotkov) kot njihovi slovenski vrstniki (osem odstotkov).

Tudi internet so v letu 2016 v večji meri uporabljali starejši (65-74 let) v celotni EU-28 kot njihovi vrstniki v Sloveniji, rednih uporabnikov interneta je bilo namreč med prvimi 49 odstotkov, med drugimi pa 29 odstotkov. So pa slovenski starostniki, ki so redno uporabljali internet, v večji meri kot evropski starostniki pošiljali oz. prejemali elektronsko pošto, brali novice,časopise ali revije na internetu, na internetu iskali informacije o zdravju in poslušali glasbo (npr. spletni radio).

Čeprav so se starejši v Sloveniji na nekaterih področjih vključevali v družbo v večjem obsegu kot njihovi evropski vrstniki, je marsikomu tako udejstvovanje preprečevala bolezen. V letu 2016 je približno četrtina prebivalcev, starih 65 ali več let, svoje zdravstveno stanje ocenila kot slabo ali zelo slabo.

Prav bolezen je bila v letu 2015 po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije pri 62 odstotkih najpomembnejši razlog, da so se starejši odločili za preselitev v dom starejših občanov, sledila so hujša duševna obolenja (13 odstotkov). V domovih za starejše občane je 1. januarja 2017 prebivalo 16.784 prebivalcev oz. štiri odstotke prebivalcev, starih 65 let ali več.

V letu 2015 je bilo v Sloveniji 370.000 prebivalcev, starih 65 let ali več. Povprečni letni dohodek starejše osebe, ki je prebivala v enočlanskem gospodinjstvu, je bil takrat 9443 evrov. Gre sicer za podatek, v katerem osebe, ki živijo v skupinskih gospodinjstvih (npr. v domovih za starejše), niso upoštevane, vendar na statističnem uradu predvidevajo, da je bil približno enako visok tudi prihodek oseb, ki so bivale v domovih za starejše občane.

Povprečna cena bivanja in oskrbe v domu za starejše se je v letu 2015 gibala med 7187 in 12.213 evrov letno. Na podlagi tega na statističnem uradu sklepajo, da večina oseb, ki je potrebovala najzahtevnejšo oskrbo, ni imela dovolj visokega prihodka, da bi lahko sama plačevala stroške bivanja in oskrbe v domu starejših občanov.