Idrijski mestni muzej je leta 2013 dosegel vpis idrijske čipke v slovenski register žive dediščine. Nato so ostala klekljarska središča predlagala zaščito slovenske čipke in jo tudi dosegla. Etnografski muzej poskuša spor rešiti tako, da bi kot živo mojstrovino razglasili obe čipki, in sicer kot klekljano čipko.
KLEKLJANO: Slovenci v sporu zaradi čipke
Slovenija
Konec prejšnjega stoletja je Idrija pripravljala zaščito geografskega porekla čipke in k zaščiti povabila vsa klekljarska središča. Na Gorenjskem so se temu uprli, ker naj bi sami razvili specifične elemente in dosegli izjemno kakovst čipk v tradicionalnem širokem risu. Idrija je geografsko zaščito izpeljala sama in znanje zaščitila na uradu za intelektualno lastnino, pišejo Primorske novice. Ostala klekljarska središča so napovedala lastno zaščito.
Od leta 2000 je tako več sto klekljaric iz Primorske, Notranjske in dela Ljubljanske regije osvojilo nova znanja in pridobilo kakovostni certifikat, s tem pa pravico za označbo svojih čipk z geografskim poreklom. Če bo kot mojstrovina zdaj razglašena splošna klekljana čipka, bodo čipkarice opeharjene, so prepričani v Idriji.
Proglasitev žive mojstrovine je osnova za vpis na Unescov seznam dediščine. Idrija si je vpis obetala že letos, a jih je ustavil spor.