Poljšak, ki ovadbe še ni videl, zanjo pa je zvedel šele od novinarjev, meni, da gre za nespretno izrabljanje priložnosti in iskanje publicitete, saj bi ga za omenjeno dejanje lahko ovadili že v juliju, ko je aneks podpisal. "Takrat sem bil v stiski s časom in sem odločitev sprejel brez občinskega sveta. Vseeno sem se na podlagi nasvetov odločil in tvegal," nam je zaupal Poljšak in dodal, da je bil v tistem času pod pritiskom, saj se še ni vedelo, kakšna bo usoda odlagališča v Dolgi Poljani. Obtožbe Poljšak ne razume, saj s podpisom aneksa Občini ni povzročil nobene finančne škode.

V  opoziciji tako po mnenju Poljšaka pričenjajo z neprimerno kampanjo, s katero pa ne bodo uspeli pridobiti veliko volivcev, ampak zgolj aktivirati svoje privržence. "To je neprimeren napad na političnega nasprotnika," ovadbo še komentira Poljšak, ki sicer ni povsem prepričan, ali bi morali podpis aneksa obravnavati na seji občinskega sveta.

Zakaj so v SDS sprožili ovadbo zoper župana, smo povprašali Alojza Klemenčiča, vodjo svetniške skupine SDS, ki je Poljšakove navedbe, da gre pri ovadbi za zgodnjo predvolilno kampanjo, ocenil za smešne. "Obtožbo smo na tožilstvo vložili že pred mesecem dni in verjemite, če bi želeli, bi že takrat poskrbeli za publiciteto. Smo pač v predvolilnem obdobju in vsak premik, ki se v tem času zgodi, je označen za predvolilno potezo."

Na županove besede, da ovadbe ne razume, saj s podpisom aneksa tako ali tako ni prišlo do nikakršnih finančnih posledic, Klemenčič poda primer: "Če v hiši primete tatu, ali vam je kaj ukradel ali ne, je še vedno tat."  Izgovarjati se na to, da odločitev ni povzročila nobene škode, je po Klemenčičevem mnenju sprenevedanje. "Mi županu niti nismo očitali tega, da bi občini napravil kakšno materialno škodo, ampak samo to, da je zlorabil svojo oblast in podpisal pogodbo, ne da bi za to vprašal občinski svet," je zaključil Klemenčič.

RCERO kapituliral?

Poljšaka pa ovadba ne skrbi toliko, kot ga veseli dejstvo, da projektu RCERO ne kaže najbolje. Sam pravi, da se je proti projektu izgradnje RCERO boril deset let, vanjo pa privolili šele takrat, ko ajdovska občina pač ni imela nobene druge pravne možnosti. "Mi smo kapitulirali iz pravnih razlogov, RCERO pa je kapituliral iz funkcionalnih," pove Poljšak, ki je bil proti RCERU predvsem zato, ker projekt temelji na korupciji, za projekt so se namreč zavzemali predvsem tisti posamezniki iz Ljubljane, ki bi ob njegovi uresničitvi pobrali mastne provizije. 

Končna usoda RCERA bo sicer znana v torek na svetu regije, čutiti pa je, da s skupnim odlagališčem v Stari Gori ne bo nič.