Jugovzhodna regija, s katero je bil dogovor za razvoj podpisan novembra 2017, je v dokument vključila 25 projektov v skupni vrednosti 59,27 milijona evrov, od tega je 28,9 milijona evrov zagotovljenih iz sredstev EU in državnega proračuna. Denar bodo prispevala ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (9,99 milijona evrov), infrastrukturo (13,76 milijona evrov) in okolje in prostor (5,16 milijona evrov).

S Primorsko-notranjsko razvojno regijo pa je bil prvi dogovor podpisan decembra 2017, danes pa so ga dopolnili s sedmimi novimi projekti v skupni vrednosti 18,8 milijona evrov. V tem primeru bo delež sofinanciranja države oz. EU višji, saj bosta ti partnerici prispevali 14,8 milijona evrov - iz malhe gospodarskega ministrstva bo šlo 2,1 milijona, ministrstva za infrastrukturo 4,9 milijona evrov ter ministrstva za okolje in prostor 7,8 milijona evrov.

Upali na potrditev štirih projektov

Predsednik Razvojnega sveta Primorsko-notranjske razvojne regije in cerkniški župan Marko Rupar pa je spomnil, da so upali na potrditev štirih sklopov projektov, a jim je uspelo le pri treh - pridobivanju sredstev za industrijske cone oz. razvoj gospodarstva, za kolesarske povezave oz. trajnostno mobilnost ter za obnovo vodovodnih sistemov oz. zagotavljanje čiste pitne vode. "Smo pa rahlo razočarani, ker nismo uspeli pridobiti sredstev za odvajanje in čiščenje odpadne vode," je dejal Rupar. Tukaj bi, tudi zaradi zahtevnega kraškega terena, potrebovali od 50 do 60 milijonov, je dodal.

Direktor RRA Zeleni kras Boštjan Požar je izrazil zadovoljstvo s projekti, vključenimi v dogovor. "Seveda bi želeli še nekatere druge upravičene namene. Potrebe na terenu so včasih drugačne, kot so možnosti operativnega programa," je dodal. Ker počasi vstopamo v planiranje za novo finančno perspektivo, bi torej po njegovem veljalo razmisliti, kako ta razkorak zmanjšati.

Počivalšek je ob tem spomnil še, da na dogovor za razvoj čaka le še Obalno-kraška razvojna regija.