Kot je pred začetkom srečanja novinarjem pojasnil izvršni sekretar IWC Simon Brockington, bo okoli 200 vodilnih svetovnih znanstvenikov o kitih razpravljajo o širokem spektru tem, od statusa posameznih populacij kitov, prek ukrepov, ki vplivajo na njihovo zdravje, do varnostnih postopkov pri kitolovu.

Kitolov je tema, pri kateri se strokovnjaki in države delijo na dva pola. Slovenija, ki je članica IWC od leta 2006, se postavlja ob bok državam, kot so nova Zelandija, Avstralija, Velika Britanija in ZDA, ki ne podpirajo komercialnega in znanstvenega kitolova ter si načeloma prizadevajo za njuno ukinitev, je povedal Tilen Genov z Univerze na Primorskem, ki se kot znanstvenik udeležuje blejskega srečanja.

Andreja Jerina, državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ki skupaj z ministrstvom za zunanje zadeve gosti srečanje, je pojasnila, da Slovenija na tem področju zastopa stališča, ki se sprejmejo v okviru EU. Slovenija tako zagovarja ohranjanje biodiverzitete.

K nam le tu pa tam zaide kakšen kit

Na samem področju ohranjanja kitov Slovenija sicer nima takšnega interesa, saj le sem ter tja kakšen kit zaide v slovensko morje, vsekakor pa se tudi to vprašanje dotika svetovne biotske raznovrstnosti, ki jo je Slovenija vedno aktivno zagovarjala, je izpostavila državna sekretarka na ministrstvu za zunanje zadeve Dragoljuba Benčina.

Kot je povedala Benčina, je pomembno, da se tudi tovrstni dogodki, kot je zasedanje odbora IWC, odvijajo v Sloveniji, saj prispevajo k osveščenosti in prepoznavnosti prizadevanj Slovenije. Še večji dogodek bo septembra, ko se bo v Portorožu mudilo okoli 500 udeležencev zasedanja IWC. Med vladnimi delegacijami 88 držav članic komisije bodo prisotni tudi pristojni ministri.