Dan, ki ima največ črk v imenu in ki se navadno tudi najbolj vleče, lahko ob pozitivnem razmišljanju postane krajši, če pa uporabim še malo domišljije, postane še krajši. Spomnim se prejšnjega tedna in že je tu konec službe, že je večer in že se pridušeno nasmiham, ko sedim ob prenosniku in tipkam svojo novo prigodo.

V sredo malo po kosilu sem se vrnil v pisarno, se usedel pred računalnik, kot vedno pregledal elektronsko pošto in Facebook. Čakalo me je  sporočilo kolegice Tatjane: "Hey, kaj počneš zvečer? Pridi mimo na pijačko."

Tatjana živi s fantom na obrobju Ljubljane v ravnokar prenovljenem stanovanju, katerega še nisem videl, sem pa vedel, kje je, tako da ni bilo potrebno postavljati preveč vprašanj. Kot normalen moški najprej pomislim  na nogometno ligo prvakov, ki je ne želim zamuditi. Ampak itak živi s fantom, tako da to ne bi smel biti problem. Zagotovo bo televizija prižgana in tekme ne bom zamudil ...

"Pridem ob sedmih," ji napišem. Z njenim fantom se nikoli nisem preveč dobro razumel, vedno je bil nagnjen k pretirani kontroli, ljubosumju, kot da ni siguren sam vase in hoče na tak način pokazati svojo možatost. Nadaljujem z delom, ko pride novo sporočilo.

"Dogovorjeno," je napisala Tatjana. Dokončam malenkosti, ki so mi še ostale in se odpravim peš do stanovanja v centru. Ja, še vedno delam v Ljubljani, danes se je celo pokazalo sonce, mogoče prav zaradi zgodbice, ki jo pišem. Pojem, na hitro pod tuš, vmes me pokliče še prijatelj iz Kopra, nato grem v avto in proti Tatjaninem stanovanju ...

Parkiram na ulici, v kateri se nahaja lična hišica, naredim nekaj korakov in potrkam. Odprejo se vrata in zagledam Tatjano v kopalnem plašču. Svojo roko si položim čez obraz in si v šali prekrijem oči.

"Joooj, nehaj," mi naredi, "ne me spet zafrkavat."

"Moram malo," ji odvrnem, "preveč dobro izgledaš, da bi lahko gledal brez zadrege," kar je načeloma tudi res. Ne, da si ne bi upal, ampak Johnson se v sekundi odzove na prekrasno, v kopalni plašč ovito telo – no, tukaj pa se pojavi omenjena zadrega. Tatjana dela ne eni izmed bančnih izpostav, redno teče in hodi na Zumbo. Izmenjava si dva kratka pozdravna poljubčka, obrnem se proti dnevnemu prostoru in glasneje pozdravim, da bi me slišal še Andrej.

"Sama sva," se nasmeji Tatjana.

"Kako sama?" jo pogledam. "Kje pa je?" še dodam začudeno. Odšel je za nekaj dni na seminar v Švico. Tatjanin "nadzorni" namreč dela v nekem tehnološkem podjetju, vse mora biti vedno natančno, načrtovano, pod kontrolo, brez spontanosti in improvizacije, zato mi je bilo še toliko bolj čudno, da me povabi na ogled njunega novega stanovanja, medtem ko njega ni doma. Dejansko mi je postalo neprijetno. Kaj pa, če ima nastavljene kamere, mikrofone in podobne tehnološke zadeve, razmišljam v stilu scenarija za kriminalko.

Usedeva se na kavč, ponudi mi pijačo in prigrizke, debata pa hitro steče na vsa mogoča področja … Služba, počitnice, kolegi, kolegice. Nisva se videla že nekaj časa in tem za pogovor nikakor ne zmanjka. Tatjana še vedno v kopalnem plašču, vsake toliko premakne nogo z ene na drugo stran. Tako kot je to počela Sharon Stone med zasliševanjem v Prvinskem nagonu, in tudi ona brez spodnjic, njena mala pa ob vsaki taki potezi zacveti kot roža po dolgi in mrzli zimi. Johnson se je že javljal, začel se je postavljati pred prijetno družbo, medtem ko sem se boril z mojo domišljijo in mislimi, ki so mi takrat rojile po glavi. Nekako se mi je še uspelo brzdati, čeprav sem v Tatjaninih očeh videl, da je razbrala, da sem na obratih.

Nadaljevala sva s pogovorom, ona pa je še naprej, vsake toliko časa menjala nogo z leve na desno. Nato pa šok. Kar naenkrat je razprla korak, razširila svoje noge. Zazijal sem, kot da gledam žrebanje lota in sem pred zadnjo številko, zadel pa sem že vse ostale. Johnson pa kot da je zadel dve sedmici − nabrekel, da so mi gumbi na hlačah skoraj odleteli.

"Ti je všeč, kar vidiš?" me vpraša Tatjana v enem izmed tistih trenutkov, ko veš, da gre za čisto retoriko in provokacijo. Obnemel sem, a kljub temu naredil precej drzno potezo. Spustil sem se na kolena in se z jezikom zaril v njeno sedlo, ki je imelo vlažen, sočen, perfekten okus kot najboljši sladoled, ki sem ga lizal v Italijanski Padovi.

Nisem velik sladkosned, sladoled pa naravnost obožujem in se mu težko, zelo težko uprem. Ni se upirala, razprla je plašč, da so njene joškice z nabreklimi bradavičkami skočile na plano in me samo še bolj podkurile. Lizal sem, najprej na rahlo, nato pa se z jezikom zaril globlje, kot da bi hotel na brbončicah občutiti vsak najintimnejši okus, ki je privrel na površje.

Začela je stokati, se zvijati in mrmrati … "Še, tako ja, nadaljuj…" Med lizanjem sem si z eno roko odpel hlače in končno osvobodil mučnih trenutkov gospoda Johnsona, ki sem ga toliko časa zadrževal in je sedaj planil na svobodo več kot pripravljen, da prevzame mesto jeziku in nadaljuje začeto. Dvignil sem se više, jezik na njen jezik, Johnson pa direktno in na polno v njen prevroč in moker cvet. Nabijal sem na polno, jo prijel, dvignil v zrak in nesel v spalnico. Ja, v tisto spalnico, v kateri spita skupaj z Andrejem.

Izmenjevala sva položaje in skupaj prišla do norega vrhunca. In ravno v tistem trenutku je zazvonilo na vratih. Ni potrebno razlagati, da sva oba v stotinki sekunde otrpnila in iz orgazmičnih oblakov pristala na trdnih, trenutno kriznih slovenskih tleh.

Pogledava v domofon (ki je opremljen tudi s kamero) in vidiva tisto, kar sva si najmanj želela. Bila je njena tašča, Andrejeva mati. Že tako otrpla sva občutek samo še poglobila na mejo panike … Na hitro sem pograbil vse stvari v naročje, obleko, čevlje, hlače in jakno. Odcapljal sem v sobo, Tatjana se je na hitro ogrnila v kopalni plašč, na glavo si je ovila brisačo, kot da je ravnokar prišla izpod tuša in odprla vrata. Tašča, Silva ji je ime, je prišla pod pretvezo, da je Andreju prinesla položnice, ki jih je pozabil pri njej, dejansko pa je bil njen obisk le kotrola Tatjane. Le zakaj bi tašča v nasprotnem primeru prišla tako pozno – ob devetih? Ja, ob devetih zvečer!

Pozabil sem na Ligo prvakov, pozabil na vse. "Samo, da ne stopi v spalnico, samo, da ne ..." sem momljal pri sebi. Prešinilo me je, da na telefonu nisem izklopil zvoka in samo upal, da me kdo ne pokliče. Težko doživiš večjo napetost od te, ki sem jo prejšnji teden občutil, ko sem stal za vrati spalnice. K sreči tašča ni ničesar posumila, še dve minuti sem stal in trepetal, nato pa je odšla. Spustil sem stvari na tla, se usedel na posteljo in obrisal mokro čelo – zdaj je bilo mokro od napetosti. Prišel sem domov, se ulegel na kavč, prižgal TV in si ogledal posnetke tekem, ki sem jih zamudil. Nato sem se le nasmehnil ...

Več erotičnih zgodb:

Obsedle so me njene pajkice

Dragega je prevarala v Miramaru

Še vedno čutim vonj Ilariinega cveta