Slovenska politika skuša obupno vrniti udarec zaradi arbitraže v sporu o meji. Pri tem ne gre le za spore o kmetijskih izdelkih, temveč za diplomatsko vojno in nezaupanje na najvišji ravni. Ena izmed front je tudi begunska kriza in zloglasna slovenska žica, ki bolj priča o globini konflikta med sosedama, kot pa je povezana z begunci.

Odnosi med Hrvaško in Slovenijo niso bili tako slabi že od začetka slovenske blokade Hrvaške pri vstopanju v EU, situacijo pa je dodatno zapletla sodba mednarodne arbitraže v prid Hrvaški v primeru nuklearne elektrarne Krško, navaja reški časnik.

Arbitražni postopek je bil posledica slovenskega izsiljevanja

Slovenija si je z nedovoljenimi dejavnostmi med postopkom določanje mejne črte porušila enkratno priložnost, da bi dobila teritorialni izhod na odprto morje. Arbitražni postopek je bil posledica slovenskega izsiljevanja, ki ga Hrvaška nikoli ne bi sprejela, če od tega ne bi bil odvisen njen vstop v EU, spominja.

Tisti slovenski politiki, ki so najbolj odgovorni za arbitražni škandal in povsem verjetni propad arbitražnega postopka, kar je verjetno največja blamaža v zgodovini slovenske diplomacije, niso zaradi tega trpeli nobenih posledic, dodaja. Ob tem predvsem izpostavlja šefa slovenske diplomacije Karla Erjavca.

"Kvečjemu so še zmeraj na svojih položajih, kot je minister Erjavec, ki zdaj uporablja vsa sredstva in vse priložnosti, da bi kazal odločnost in nepopustljivost ter da bi pritisnil na oblasti v Zagrebu in jih pridobil za vrnitev k arbitraži. Na ta način pred lastnimi državljani skriva lastno arbitražno polomijo," piše komentator.