Pretresljiva vest prihaja iz Deskel, kjer so se učenci petega razreda fizično in psihično izživljajo nad svojim sošolcem, ki se je v kraj z materjo preselil letos poleti. Nazadnje so 10-letnega dečka sošolci pretepli do te mere, da je bil pediater, ki je dečka oskrbel, prisiljen poklicati policijo, poročajo Primorske novice.
DESKLE: Izživljajo se nad sošolcem iz Bosne
Posočje
Fotografija je simbolična
Mati in dva sinova - eden obiskuje osnovno, drugi srednjo šolo - so se iz Bosne v Deskle preselili letos poleti in se pridružili očetu, ki si v Sloveniji kruh služi že vrsto let. Obupana mati je za časnik v solzah pojasnila, da če bi vedela, da bo tako hudo, sploh ne bi prišla v Slovenijo. Ker se sošolci že vse od septembra izživljajo nad njenim sinom, je mati najprej pomoč iskala pri učiteljici, nato svetovalni delavki in celo ravnatelju, a vse zaman. Nasilje se je zgolj stopnjevalo.
Višek nasilja se je zgodil pred dnevi, ko je skupina otrok sošolca napadla še fizično, do te mere, da je bil primoran poiskati zdravniško pomoč. Pediater je o primeru obvestil policijo, psiholog pa je materi svetoval naj njen sin nekaj dni pouka raje ne obišče.
Ravnatelj skuša primer relativizirati
Na šoli so za Primorske novice povedali, da jim prav omenjen razred že leta povzroča sive lase. Dva učenca bi morali zaradi vzgojnih opominov že prešolati, a ju noče sprejeti nobena šola. Mati je ogorčena, ker se ji zdi, da hoče ravnatelj Vojko Simčič primer relativizirati, policijo naj bi prepričeval, da se je njen sin udaril v mizo. Ravnatelj je tudi sicer mnenja, da sta za spor potrebna dva in si je 10-letni deček delno tudi sam kriv, ker se ni znal vključiti v družbo. Edina rešitev za družino bo najverjetneje tako, da dečka prešolajo na drugo šolo ali se celo preselijo v drug kraj.
Eno od premnogih življenjskih načel, ki so v zadnjih letih zelo moderna, a vendar je to pravzaprav že zelo staro (roman Očetov greh - FTW) pravi, da bodo otroci morali reševati to, česar njihovim staršem ni uspelo. Ne verjamete? No, kako bi si torej lahko razlagali primer @Meho Jusufagić z Jesenic, ki je pomagal ženski, katero je njen moški pretepal, ob tem pa bil tudi sam zaboden, enako pa se je zgodilo njegovemu očetu, ki je poškodbam podlegel pred njegovimi očmi, sam pa je bil veliko let pozneje "le" huje poškodovan? Iz tega gre sklepati, da je Meho vesoljsko zagonetko ( vprašanje, problem...) razrešil in da je ne bo potrebno njegovemu sinu. BTW, če kdo slučajno ve kako je z Mehom, če je ozdravel in se vrnil na delo in kako se počuti, kar z besedo na dan, sem zelo firbčen....No, prav ta vesoljska zakonitost se je v letošnjem letu lepo izkazala tudi pri meni.
Tudi sam sem bil kot osnovnošolec velikokrat žrtev šolskega nasilja. Zakaj in kako je prišlo do tega je pač predolga zgodba in ta trenutek resnično nimam ne časa, še manj pa potrpljenja razlagati vsega od začetka. Dejansko pa je dejstvo, da zagonetke meni in mojim skrbnikom ni uspelo razrešiti. In logično, da se je vprašanje preneslo na mojega sina, vrhunec nasilja pa se je zgodil letos spomladi, ko so ga konkretno nabutali med telovadbo. Takrat mi je bilo dovolj in sem na urgentno sklican sestanek, ki so mu poleg glavnih nasilnežev in mojega sina pristvovali tudi vsi starši, privršal kot burja in v več kot dve uri trajajočem sestanku naredil red. Seveda sem se gospe razredničarki pozneje opravičil, ji pojasnil kar je že sama vedela, češ da sam sicer nisem takšen, a sem le z imidžem divjega huligana in nizkotnega levičarja, ki med blebetanjem pretirano zaščitniške matere brezskrbno navrže, da gre na hitro na en čik, če ne misli kaj kmalu končati, dosegel to kar sem želel. Fantje so bili primerno kaznovani, nasilje se je (baje) nehalo in prešlo na raven prijateljskega zbadanja. Tudi moj sin je fantom vse odpustil in zamer ne bo kuhal še polovico življenja. Zagonetka razrešena? Vprašanje. Morda je, morda ni, to bo videl šele on, ko bo nekoč odrasel in imel svoje otroke (morda celo sina) v OŠ.
Zdaj pa bistvo tega posta
Nobeno javkanje po medijih ne bo pomagalo. Da so Desklani izredno ksenofobno naselje, je že dolgo znano, zakaj je prišlo do tega pa je stvar, ki je vredna resne razprave (spet - žal nimam časa, če bi ga imel, bi napisal velio daljši prispevek in se poglobil v vse detajle, kot je bila moja navada, ko sem nekoč pisal blog). Ne, nobeno javkanje po medijih ne bo pomagalo. Pomaga pa iti v šolo in tam zarohneti. Pa ne nad ravnateljem ali učiteljicami. Jebeš to. Nadeni si imidž, četudi bil ta lažen in nekaj doseži. Kaj te briga, kaj si bodo ljudje mislili o tebi, nazadnje jih boš videl na valeti in potem nikoli več, škoda, ki jo boš preprečil pa bo vredna veliko več kot neprimerne opazke po koncu sestanka. In tudi to še ni vse. Preprečil boš travme žrtve in travme nasilnežev, kajti vesolje na koncu poskrbi, da pride čisto vse na svoje mesto. Ampak res čisto vse in če imam jaz danes nekoga, ki je bil nekoč glavni nasilnež za enega najboljših ljudi iz svojega razreda OŠ (poleg še nekaterih in teh ni veliko), ni vrag, da ne bi mogel fantič pred katerim so še štirje razredi OŠ zaživeti kot normalen otrok. Kazen za nasilneže? Ostra in takojšnja, brez vsakega pogajanja, fantom pa sporočam točmno to kar sem sporočil sinovim nasilnežem po koncu sestanka - fantki, če imate viška energije, se pridružite nam, verjemite mi, da boste imeli priložnost, da jo porabite :).
S pogovorom smo doma ugotovili, da to niso nedolžne stvari. Ko so pa dejanja prešla v izsiljevanje po denarju, smo pa ukrepali. Rezultat je bil, da se je otrok prepisal na drugo šolo, po informacijah pa se razmere niso uredile.
Staršem nasilnih otrok pa brez sramu rečem, da tujci niso krivi za njihov položaj in naj svoje otroke naučijo strpnosti in spoštovanja.
Če bi starši učili otroke, da smo vsi ljudje enaki, oz. naj bi vsaj bili in da se ne sme nikogar poniževati in pretepati, sem prepričana, da do tega ne bi prišlo.
Upam, da si tako deček kot mama pozdravita rane, tako telesne kot tudi duševne. Tudi slednje znajo močno boleti.