"Potreb po rejniških družinah imamo v našem centru kar nekaj. Pripravljajo se namreč postopki, s katerimi bomo nekaj otrok odvzeli biološkim staršem," je trenutno stanje opisal strokovni sodelavec novogoriškega centra Matjaž Strnad.

Najbolj optimalno bi bilo, da bi imeli več rejniških družin, med katerimi bi lahko izbirali, h kateri bodo namestili otroka. Vsak posameznik namreč potrebuje različno pomoč in vsaka družina otroku ne ustreza, je opozoril.

V rejništvo iz različnih razlogov

"Starši včasih sami pridejo na center in povejo, da bi radi dali otroka v rejniško družino, največkrat pa dobimo prijavo, da je otrok zlorabljen, zanemarjen ali drugače ogrožen," je povedala direktorica centra Nataša Košiček. Na centru se potem za vsakega otroka posebej odločijo, ali je zanj boljša namestitev v zavodu ali družini.

Naraščanje potrebe po rejniških družinah je po oceni predstavnikov centra nedvomno odraz trenutne gospodarske situacije, saj največkrat biološki starši za otroke ne morejo skrbeti zaradi pomanjkanja denarja.

Rejnica v družino prinesla veselje

Monika Jug je rejnica dve leti. Pri njej je trenutno 11-letna deklica, ki je po besedah rejnice k njim prinesla veliko veselja. Za rejništvo se je odločila, ker je želela enemu otroku, ki se je znašel v stiski, dati možnost boljšega življenja.

Pri rejništvu se srečuje z vsakodnevnimi težavami, kot vsaka normalna družina, velikokrat pa tudi z birokracijo. "Kot rejniki nimamo pristojnosti, da podpisujemo in urejamo vse dokumente. Eden takih je na primer ureditev prebivališča otroka," pove Jugova. V takšnih primerih morajo dokumente urediti biološki starši.

Kljub temu si Jugova po prvi izkušnji rejništva svoj dom želi odpreti še kakšnemu otroku.

Otroci pri družinah od sedem do osem let

Rejništvo naj bi bilo kratkotrajna rešitev, vendar otroci pri rejnikih v Sloveniji povprečno ostajajo od sedem do osem let. Ko otrok postane polnoleten, se lahko sam odloči, kje bo bival. Če se šola, lahko rejniki s centrom za socialno delo podaljšajo pogodbo do otrokovega dopolnjenega 26 leta.

Na Goriškem prevladujejo sorodniške rejniške družine. Ostalih je bolj malo, po njihovem mnenju predvsem zato, ker ljudje o rejništvu ne vedo veliko.

Za krizne namestitve imajo sicer v Novi Gorici krizni center, kjer imajo osem razpoložljivih mest. Trenutno je v njem nameščenih sedem otrok. Najbližji zavod za otroke pa je v Ljubljani.