ZDRUŽITEV NOVE GORICE IN GORICE V ENO MESTO: "Če se bomo primerjali z Milanom in ne s Koprom"

Goriška

Prihodnost Nove Gorice je še večja, tesnejša povezava z Gorico, pravzaprav združitev obeh Goric ter sosednjega Šempetra v eno čezmejno mesto. Takšen je bil glavni poudarek okrogle mize, ki jo je v minulem tednu ob 70-letnici začetka gradnje Nove Gorice pripravil časnik Primorske novice v sodelovanju s Kulturnim domom Nova Gorica.

Prihodnost Nove Gorice je v sodelovanju in povezovanju na vseh področjih življenja, so poudarjali sogovorniki, ki so prihajali predvsem iz vrst goriškega gospodarstva.

Kot je poudaril direktor in solastnik podjetja Gonzaga Iztok Bizjak, pa "bomo morali za to napeti vse sile, aktivirati v regiji vse, kar nam je bog dal". Po njegovem mnenju je potrebna neka strategija razvoja, ki se jo je potem potrebno tudi držati. Do hitrejšega in večjega razvoja pa bodo prišli, če se bo Nova Gorica "primerjala npr. z Milanom in ne s Koprom. Strategija pa ne sme biti le nek seznam želja, pač pa resnično izvedljivi projekti".

Poseben primanjkljaj se kaže na področju turizma, kjer je bilo po mnenju vseh sogovornikov doslej narejenega res malo. Prav tu bi bilo potrebno največ povezovanja in sodelovanja med različnimi ponudniki ne le na Goriškem, pač pa tudi v Posočju, Vipavski dolini in na Krasu.

"Tujci nam kažejo naše lepote! Ob tem nas je lahko resnično sram, da se tega ne zavedamo," je dejal Bizjak.

Ne smemo si postavljati omejitev, ampak se tržiti in prodajati od Benetk do Dunaja, pa je prepričana vodja pospeševanje prodaje v družbi Hit Suzana Pavlin in nadaljevala, da je bilo doslej na področju turizma narejenega malo, imamo pa zato izjemne možnosti in priložnosti za uspeh.

Tudi na področju kulture v povezavi s turizmom je bilo narejenega premalo, kulturni turizem je v nenehnem vzponu, pa je dejala direktorica Muzeja novejše zgodovine Kaja Širok. Prav tako je poudarila eno samo Gorico, saj je bila združitev obeh Goric v eno samo mesto od nekdaj njena želja in sanje.

"Zanima me, kaj se dogaja pod površjem. Pod površjem pa so ljudje, družba. Zanima me, kako bodo ljudje tu v prihodnje živeli. Zanima me, kakšna bo izobrazbena raven, ali se bodo ljudje vračali v to okolje oziroma bodo prihajali sem delat, ali bomo znali vse te naravne danosti obrniti sebi v prid," je dejala Širokova.

Kot primer dobrega sodelovanja somestja je novogoriški župan Matej Arčon ob koncu izpostavil Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje, ki bo po letih priprav letos prineslo prve prave projekte. Prav tako je že realnost skupna kandidatura Nove Gorice in Gorice pri projektu Evropska prestolnica kulture, na katerem že delajo.

Novogoriška občina letos obeležuje 70-letnico začetka gradnje mesta, čemur so posvetili celoletno dogajanje. Ena od osrednjih prireditev bo slovesnost ob državnem prazniku vrnitve Primorske k matični domovini, ki jo bo mesto gostilo 15. septembra.

Deli novico:

curlo |  25 .04. 2017 ob  11: 12
Brez tega, da bomo morali vsem tem tako opevanim in že skoraj desetletja zanemarjenim in zapostavljenim ponudbam dati neke stroge vsebinske konture ne bo nič dragi moji. Lahko je govoriti in risati v oblakih meje med Dunajem in Benetkami, kar tako v tri dni....
Če se ne najdejo za isto mizo vsi potencialni ponudniki in če hočete, deležniki teh naših naravnih in zgodovinskih danosti, ki jih imamo tako rekoč nevede pred nosom že skoraj od pamtiveka, ne bo nič od vseh teh visokoletečih besedičenj. Vse to se ponavlja iz leta v leto in je en velik "deja-vu" z že dooolgo in sivo brado. Dvakrat smo začeli sami mi , ki smo bili leta vpeti v ta prostor s poskusi , da bi ta tako opevani segment gospodarstva, ki mu pravimo turizem postavili v življenje, a je bilo vse zaman. Prav tisti, ki bi morali pri tem najbolj sodelovati in pravzaprav voditi ves ta proces so poniknili kot kafre in to vsakokrat, ko smo začeli intenzivno iskati skupne cilje in animirati ponudnike celotne regije.
Za njih je bil pojem turizma ( in na žalost je v veliki meri še vedno tako) razumljen skozi prodajo razglednic, pa mogoče še kakšen praznik češenj, breskev in špargljev, potem pa se je končalo.
A, ja ....pa vaški prazniki in gasilske veselice, ki so se končali večino z lepo slovensko folkloro....pretepom, tudi to je spadalo v ta mentalni deficit.
Ko potujem ( ravnokar) po zakotnih krajih Colombie in Mexica in vidim kako se ljudje trudijo, da s skromnimi sredstvi a velikim srcem ponujajo turistom ( večino mladim ) z vsega sveta stvari, ki nam na kraj pameti ne pade, da bi se z njimi ukvarjali, spoznavam kako so naši možgani ( beri mentaliteta ) na ravni prvobitnih homo erectusov in ne ljudi z vizijo tretjega tisočletja....sorry, a je to čista resnica. Premike v glavi ne narediš s tem, da gledaš svet iz klimatizirane pisarne in branjem knjig o popotovanjih....to moraš doživeti. Sprevideti in občutiti moramo to kar nam naša širša Goriška kot regija ponuja in za kar se nekateri trudimo že leta. Upam, da mi Cervantes ne bo zameril , če se primerjam z njegovim norim idealistom ( Don Kihotom ) in da se bodo nekoč nam vsem le odprle oči in bomo končno sprejeli ta mavrični svet okrog nas kot tisto kar nam je bilo od Boga dano, kot je Iztok lepo povedal v svojem izvajanju.
Pa... hasta luego mi querida tierra y un grande abrazo! a todos!