Začenja se teden, ki bi lahko bil odločilen za usodo arbitraže med Slovenijo in Hrvaško o poteku meje med državama. V Ljubljani morajo parlamentarne stranke do danes sporočiti svoje predloge kandidatov za slovenskega člana arbitražnega sodišča, medtem ko se bo v Zagrebu premier Zoran Milanović o dogajanju posvetoval z vodji poslanskih skupin.
Mrzlično iskanje novega arbitra
Slovenija
Po petkovem srečanju predstavnikov parlamentarnih strank s premierjem Mirom Cerarjem in sobotni izredni seji parlamentarnega odbora za zunanjo politiko se je slovenska politika odločila, da bo vlada v roku 15 dni imenovala novega člana arbitražnega sodišča. Parlamentarne stranke naj bi predloge kandidatov sporočile do danes, nato se bodo predstavniki parlamentarnih strank, ki so se sestali v petek, znova sešli in skušali na podlagi predlaganih imen doseči dogovor o skupnem kandidatu. Člana bo nato imenovala vlada, ki bo o tem govorila že v torek.
Petrič ali Bohte?
Mediji med možnima kandidatoma omenjajo ustavnega sodnika in strokovnjaka za mednarodno pravo Ernesta Petriča ter pravnika in diplomata Boruta Bohteta.
Zelo aktivna pa je tudi politika v Zagrebu. Hrvaška je po poročanju tamkajšnjih medijev tik pred odstopom od arbitražnega sporazuma, več podrobnosti pa naj bi bilo znanih po današnjem sestanku vodij poslanskih skupin s premierjem Milanovićem. Omenja se možnost takojšnjega odstopa od sporazuma ali njegove zamrznitve.
Hrvati o aferi v sred in četrtek
Hrvaški sabor bo o tem razpravljal na izredni seji, ki je sklicana za sredo in četrtek, ob hkratnem delu hrvaške vlade pa bi lahko že v tem tednu prišlo do odločilnih potez.
Arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško se je znašla na udaru v minulem tednu, ko je hrvaški tisk objavil posnetke pogovorov med slovenskim članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolcem in agentko Simono Drenik. V pogovorih se dvojica pogovarja glede postopkov na arbitražnem sodišču, kar pomeni kršitev pravil in postopkov. Oba vpletena sta sicer že odstopila.
Zakaj ostop strokovnjakov, ki niso krivi? Odstopiti premijerja in zunanjega ministra ter vse tiste, ki niso zavarovali komunikacij!
Al morda mislite da se Hrcki med seboj ne pogovarjajo?
Nesposobni slovenci.
Hrvati uradno zapuščajo arbitražo..... 24ur.com in ostali
Kwa zdej?
A bomo zaprli vse meje in ustoličili Kranjskega grofa?
Nato opremimo vrle mladeniče s sulicami in loki pa hitro napad na Hrvaško...
Pavliha: "Hrvaški arbiter ne bo nepristranski"
Hrvaškega arbitra Vukasa bi morali izločiti zaradi njegove pristranskosti in napovedovanja "prave" rešitve za rešitev spora med Slovenijo in Hrvaško. Tako meni strokovnjak Marko Pavliha s fakultete za pomorstvo in promet.
Predstojnik katedre za pomorsko in prometno pravo na fakulteti za pomorstvo in promet opozarja, da bomo zaradi molka na koncu arbitražnega sporazuma o določanju meje lahko na slabšem.
Arbitraža se bo z vsebinskim delom začela ukvarjati v začetku leta 2013, pričakuje Marko Pavliha, predstojnik pravne katedre na fakulteti za pomorstvo in promet. Ob tem pa izpostavlja: "Slovenija bi morala zahtevati izločitev hrvaškega arbitra Vukasa zaradi njegove notorične pristranskosti in večkratnega napovedovanja 'prave' rešitve mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško."
Eden vodilnih strokovnjakov z radikalnimi stališči
Slovenija je po njegovem do zdaj že prejela uradno notifikacijo o hrvaški izbiri in ima na voljo relativno kratek rok za izpodbijanje spornih strokovnjakov. Hrvaška je v skladu s pričakovanji za svojega arbitra imenovala Budislava Vukasa, enega vodilnih hrvaških strokovnjakov za pravo morja in nekdanjega sodnika Mednarodnega sodišča za pravo morja v Hamburgu. "Skrb vzbujajoče je Vukasovo radikalno in večkrat javno obelodanjeno stališče do določitve hrvaško-slovenske morske meje, kar ni običajno, niti primerno oziroma etično za potencialne arbitre, ki ne bi smeli vnaprej prejudicirati svojih odločitev," njegovo imenovanje komentira Pavliha.
O zadevi že ima izdelano mnenje
Vukas je, tako Pavliha, že raztolmačil izraz "odprto morje", iz njegovih javnih stališč je razvidno, da ima o zadevi že izdelano mnenje in posledično ni primeren za funkcijo arbitra. Eden od razlogov za izločitev arbitra je namreč lahko issue conflict, ko je arbiter pred začetkom arbitražnega postopka izrazil mnenje o katerem od pravnih ali dejanskih spornih vprašanj. Od takega arbitra namreč ni mogoče pričakovati, da bo neodvisno in nepristransko odločal, pojasnjuje Pavliha.
Kako poteka procedura?
Postopki v slovensko-hrvaškem reševanju meje so sicer začeli teči že s podpisom pristopne pogodbe 9. decembra 2011. Imenovati so morali tri evropske arbitre in predsednika, nato pa so imenovali še evropskega in hrvaškega arbitra. Po tem je nastopil 30-dnevni rok za reagiranje na morebiti sporno imenovanje.
“Tako kot sodnik, ki začenja kakršenkoli postopek z že izdelanim mnenjem, ni primeren za sodnika, tudi Vukas ne bi smel biti arbiter v tej zadevi.
Marko Pavliha
Če nasprotna stran s tako zahtevo ne soglaša ali pa se sam arbiter ne izloči, odločitev sprejme tisti, ki je bil imenovan za morebitno odločanje o arbitrih (predsednik Meddržavnega sodišča v Haagu). "Povsem normalno je, da stranka, če meni, da je druga stran imenovala pristranskega arbitra, reagira. Slovenija mora uveljavljati svojo suverenost in na mednarodnem prizorišču dokazovati, da je pravna država. Drugače se bomo dvakrat ustrelili v koleno. Vsaj za dva arbitra bomo namreč lahko rekli, da sta pristranska – predsednik je bil nekaj časa tudi predsednik Meddržavnega sodišča v Haagu in zanj je značilna zelo rezervirana drža; Vukas pa je že večkrat javno povedal, kako si predstavlja rešitev tega problema."
23.01.2012
www.zurnal24.si/pavl...nek-146493
GLOBUS
Po Globusu,je s pristopom NDH trojnemu paktu aprila 1941 kriv Ante Pavelič. Tako je po poročanju Globusa, navajam:" odločil predsednik arbitražnega sodišča, Francoz Gilbert Guillaume. Na temelju članka 33. Povelje UN-a, koristeći se svim miroljubljivim sredstvima za rješavanje sporova, arbitražni je sud jednoglasno odlučio o uspostavljanju trajne granice između dviju susjednih zemalja. Vođeni načelom pravednosti i pravičnosti 'ex aequo et bono', ustanovili smo da je izvorišna točka za određivanje granice u Piranskom zaljevu ona koja je bila na snazi od 10. travnja 1941. godine. Budući da se Hrvatska dragovoljno odrekla Piranskog zaljeva u korist Italije te je nakon rata Slovenija anektirala to područje kao sveukupni pravni sukcesor, načelo pravičnosti nalaže da se Piranski zaljev prema međunarodnom pravu treba smatrati slovenskom teritorijalnom stečevinom – obrazložio je predsjednik komisije Guillaume.
Dok su se svi pribojavali da će sud odluku temeljiti na načelu "junction", koje bi zahtijevalo da se Sloveniji omogući dodir unutarnjih voda s otvorenim morem, ispostavilo se kako je zec ležao u drugome grmu.
Kad je Ante Pavelić 15. lipnja 1941. u Veneciji potpisao pristupanje NDH Trojnom paktu, Piranski je zaljev "de iure" postao talijanskim. Tek je nakon završetka Drugoga svjetskog rata Piranski zaljev vraćen u Sloveniji, koja je tada bila sastavni dio Jugoslavije. Upravo je taj poglavnikov čin dobrovoljnog ustupanja teritorija Italiji bio presudan za arbitražnu komisiju.
- Međunarodno pravo ne poznaje kogentne pravne norme, stoga se načela moraju vrlo oprezno tumačiti. Hrvatska se dobrovoljno odrekla teritorija 1941., a Slovenija ga zdušno prihvatila 1945. godine. Stoga smatramo pravičnim da pripadne Sloveniji – dodao je Guillaume".
Tako je završio još jedan spor koji je trajao više od desetljeća. Spor je Hrvatsku stajao dva i pol milijuna eura, na kraju smo izgubili nekoliko četvornih kilometara državnog teritorija, no najviše boli spoznaja da je Joško Joras bio u pravu kad je govorio: "Tudi tukaj je Slovenija".