V skladu z vladnim predlogom zakona, se bo gradbeno dovoljenje za drugi tir preneslo na družbo 2TDK, s pripravljalnimi deli pa bi lahko začeli letos, je vlada objavila na družbenem omrežju Twitter. Tudi infrastrukturni minister Peter Gašperšič je v izjavi po seji vlade izpostavil, da je zakon zelo pomemben ravno zato, da se podjetje 2TDK opolnomoči v vlogi investitorja in da bo sposobno črpati evropska sredstva na razpisu, ki se izteče 14. julija.

Predlog vlade sicer temelji na javno-javnem partnerstvu in predvideva sodelovanje ene ali več zalednih držav pri financiranju, med drugim Madžarske. Gašperšič je na vprašanje o tem, kaj bodo v zameno za sodelovanje pri projektu dobili Madžari, na novinarski konferenci ponovno zagotovil, "da ne pride v poštev nikakršno solastništvo v Luki Koper, kar je bilo njihovi strani že predstavljeno". "Kakršnakoli delitev koncesije ni na mizi," je poudaril.

"Sodelovanje Madžarske je predvideno v kapitalskem deležu, kjer bo glavni del nosila Slovenija. Za to sredstva v proračunu že zagotovljena in tu je predvideno, da bo del tega vložka zagotovila tudi Madžarska oz. še ostale države, ki so tudi zainteresirane za vstop v projekt. Zakon namreč omogoča, da sodeluje ena ali več teh držav," je dejal. Ob tem je pojasnil, da je treba za vse kapitalske vložke, tudi slovenskega, zagotoviti kapitalski donos.

Še enkrat je poudaril, da z Madžari ni nikakršnega dogovarjanja o lastništvu v Slovenskih železnicah, bodo pa prek vložka solastnik v družbi 2TDK. Donos za te kapitalske vložke je predviden v višini, ki je predvidena za vse investicijske projekte, ki jih izvaja država, to je 4,5 odstotka, je dejal.

Kot so sporočili iz urada vlade za komuniciranje, je Slovenija za izgradnjo drugega tira poleg z Madžarske sprejela tudi pisma podpore s strani Češke, Slovaške in Poljske, torej zalednih držav, ki uporabljajo tovorno pristanišče Koper za izvoz in uvoz blaga. Madžarska pa je poleg pisma podpore izrazila tudi namero o kapitalskem vložku v 2TDK. S temi državami bodo sklenjene meddržavne pogodbe, ki bodo določale obseg in pogoje njihove udeležbe in bodo ratificirane v DZ, so zapisali v sporočilu za javnost.

O končni ceni drugega tira tudi danes ni želel govoriti, je pa ponovil, da znese manj kot milijardo evrov vključno z davkom. Poudaril je, da točne številke ne želijo razkrivati, saj je to ključni element, ki vpliva na konkurenčnost prejetih ponudb na javnem razpisu.

Investitor drugega tira, družba 2TDK, bi investicijo izvedla v svojem imenu in na svoj račun. Za čas trajanja koncesije bi bila lastnica infrastrukture, medtem ko bi lastnica zemljišč pod infrastrukturo ostala država.

Ko bo infrastruktura enkrat zgrajena, ni predvideno, da bi bilo njeno upravljanje drugačno, kot je upravljanje ostale infrastrukture, ki ga izvaja družba Slovenske železnice-Infrastruktura (SŽ-Infrastruktura), je ob predstavitvi predloga zakona pojasnil eden od njegovih avtorjev Rajko Pirnat.

Pot tovora se bo po navedbah vlade na odseku Divača-Koper skrajšala s 44,3 na 27 kilometrov, potovalni čas pa zmanjšal z okoli 45 minut na od 15 do 21 minut. Hitrost vlakov se bo povečala na 100 kilometrov na uro, zmogljivost železniške povezave pa narasla na približno 220 vlakov na dan, kar omogoča skupno kapaciteto pretovora prek 41 milijonov neto ton tovora letno, so še zapisali na vladi.

Poleg vlade je sicer svoj predlog zakona o istem tiru vložil tudi nepovezani poslanec Andrej Čuš. Gre za identičen zakon, kot ga je predlagala civilna iniciativa Sveta za civilni nadzor projekta Drugi tir. Z vložitvijo je tako Čuš pomagal civilni iniciativi in prehitel vladni predlog.

Nepovezani poslanec Čuš je svoj predlog zakona vložil v glavno pisarno DZ že zjutraj, pred vlado. A po ocenah pristojnih služb je predlog nepopoln, ker ne vključuje ocene finančnih posledic na državni proračun, so pojasnili v službi za odnose z javnostmi DZ. To je vladni predlog uvrstilo pred njegovega. Tako naj bi bila odpravljena tudi postopkovna zadrega, v kateri bi se lahko znašla vlada, ki z zakonom hiti zaradi roka, do katerega se mora prijaviti na razpis za evropska sredstva, ki se izteče julija.

Predlog že dopolnil, očitki Brglezu

Čuš je za STA pojasnil, da je predlog že dopolnil. Po njegovih navedbah pa je manjkal le stavek, da predlog nima finančnih posledic na druge pravne subjekte, kar pa da je že vse obrazloženo v predlogu besedila.

V izjavi za STA je ocenil še, da gre za zlorabo pooblastil predsednika DZ Milana Brgleza in podpredsednika DZ Primoža Hainza. Opozorila protikorupcijske komisije, da vladni predlog zakona o drugem tiru dopušča nastanek korupcijskih tveganj, pa po njegovem mnenju potrjujejo, da je "vse pripravljeno na nov rop Slovenk in Slovencev". "Zaskrbljujoče je, da je v to vpleten tudi vrh slovenskega parlamenta," je navedel Čuš.

Izkoriščanje položaja in vpliva Brglezu očita tudi v protestnem pismu. Po njegovem mnenju je subjektivno gledano vplival na zakonodajni postopek in se požvižgal na enakopravnost poslancev in predlagateljev zakonov.

Čuš je v pismu še pojasnil, da je imel slab občutek že takoj po vložitvi predloga zakona, saj da v internem komunikacijskem sistemu DZ ni bilo vidno besedilo predloga, niti ga ni nihče obvestil, da bi bilo kaj narobe. "Sicer pa ne gre spregledati, da je v tem besedilu po vaši presoji manjkala ena poved, ki pa je, roko na srce, marsikdaj predlagatelj ne vključi v besedilo zakona," Brgleza v pismu opominja Čuš. Ocenjuje še, da predlog zakona več kot očitno posega v parcialne interese državnih institucij.

Vladni predlog zakona o drugem tiru ureja temeljna vprašanja v zvezi z njegovim financiranjem, gradnjo, upravljanjem in gospodarjenjem. V skladu s predlogom se bo gradbeno dovoljenje za drugi tir preneslo na družbo 2TDK, s pripravljalnimi deli pa bi lahko začeli letos, ocenjuje vlada.

DeSUS in SD zakon podpirata pogojno. Ministrstvu za infrastrukturo je koalicija naložila, da se pogovarja in usklajuje s civilno iniciativo ter Luko Koper, ki predlogu nasprotujeta.