URGENCA IZOLA: S 35 milijoni evrov zgradili 10 urgentnih centrov

Slovenija

S petkovim odprtjem izolskega urgentnega centra bo odprtih vseh deset regionalnih urgentnih centrov, zgrajenih pretežno iz evropskih sredstev. A mreža urgentnih centrov po državi s tem še ni dokončana. Manjkata še ljubljanska in ptujska urgenca.

Mreža desetih regionalnih urgentnih centrov je bila pretežno zgrajena iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki je prispeval 30 milijonov evrov, državni proračun in bolnišnice pa so za naložbe prispevale še 5,3 milijona evrov.

Gre za urgentne centre v Brežicah, Celju, Izoli, na Jesenicah, v Mariboru, Murski Soboti, Trbovljah, Slovenj Gradcu, Novemu mestu in Novi Gorici.

Kot prva je novembra 2014 začela delovati urgenca v Brežicah, preostale lani z izjemo izolske urgence, kjer se je zapletlo zaradi revizije razpisa za pisarniško opremo in material. Evropskih sredstev zaradi te zakasnitve ne bo treba vračati, je decembra v pogovoru za STA zatrdila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.

Čeprav ostali urgentni centri že delujejo, pa kadrovsko še niso popolnjeni. Kakšne bodo dejanske potrebe, bo še najbolje pokazal čas, ko se bo izkristaliziralo, kako obremenjen bo posamezni center in koliko zaposlenih bodo potrebovali.

V projekt nista bili vključeni ljubljanska in ptujska urgenca. Ljubljanske urgence v projekt niso uvrstili, ker ne gre za urgenco v okviru regionalne bolnišnice, ptujska pa je bila sprva predvidena v mreži, a so jo potem izločili.

Ljubljanska urgenca bo nastala v okviru diagnostično-terapevtskega servisa (DTS) Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Trenutno poteka druga faza gradnje, ki bo predvidoma zaključena februarja prihodnje leto. V tej fazi bo končana tudi nova urgenca. Izgradnja DTS, ki se financira iz državnega proračuna, se je začela leta 2007, a so jo leta 2009, ko bi po prvotnih načrtih urgenca že morala obratovati, ustavili. Z gradnjo so spet začeli v avgusta lani. Skupna vrednost prve in druge faze gradnje DTS znaša 57,76 milijona evrov.

Na pritisk nekaterih poslancev in lokalne skupnosti se je ministrstvo za zdravje naknadno odločilo, da bodo vendarle šli še v izgradnjo nove ptujske urgence. Tako je projekt tudi uvrščen v nacionalni razvojni program, zagotovljen je tudi denar v proračunu za letos in prihodnje leto. Letos bo za ptujsko urgenco iz integralnega proračuna šlo 1,6 milijona evrov, ostalo pa prihodnje leto.

Deli novico: